Besedilo

ODBOR DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN
TEHNOLOŠKI RAZVOJ

1. nujna seja

(19. november 2008)

Sejo je vodil mag. Branko Grims, predsednik odbora.
Seja se je pričela ob 9.02.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani začenjamo 1. nujno sejo našega odbora. Tudi prvič se srečamo tukaj, zato danes še posebej lep pozdrav vsem prisotnim. Med nami tudi posebej pozdravljam kandidata za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo gospoda Golobiča. Prav tako lep pozdrav vsem, ki spremljajo to sejo tako v vlogi sedme sile, kot seveda tudi vseh ostalih, ki s svojim delom omogočate izvedbo naših sej.
Začenjamo s samo sejo. Glede na to, da včeraj do 12. ure nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je dnevni red tak kot je bil predlagam s sklicem seje.

Zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV KANDIDATA MINISTRA ZA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJO. Preden pa dam besedo kandidatu pa naj vas še seznanim, da je poslanec dr. Franc Križanič za nadomeščanje pooblastil gospo Andrejo Rihter, gospa Majda Širca je pooblastila dr. Pavla Gantarja in dr. Igor Lukšič gospoda Dejana Levaniča. Tudi njih lepo pozdravljam ne seji.
Sedaj pa dajem besedo za uvodno predstavitev kandidatu za ministra, glede na to, da so bile včeraj nekatere predstavitve izjemno dolge bi ga prosil, da se omeji na eno razumno, recimo, šolsko uro. Hvala.

GREGOR GOLOBIČ: Hvala lepa. Tudi sam sem spremljal nekaj teh predstavitev in sem se tega že v pripravah namenil držati.
Spoštovane poslanke in poslanci! Vabilo na to poslušanje ali prisluh, zaslišanje, kakorkoli se že to prevede mi nalaga, da se vam predstavim. Zato želim na začetku nekaj, morda bolj osebno, povedati dejstev v zvezi z odločitvijo za predlagano kandidaturo, ki po naravi stvari ni bila enostavna. Odločite za to, da prevzameš tako odgovorno javno funkcijo kot je ministrska funkcija nikoli in pri nikomer, verjamem, ni enostavna. Po drugi strani ko govorimo o konkretnem resorju pa vsaj zame skoraj samoumevno oziroma meni osebno bolj logična od drugih, še posebej vseh tistih mnogih drugih, ki so se pred tedni tako nesrečno ugibale naokoli.
Zakaj torej kandidiram na to mesto visoko šolstvo, znanost, tehnologija? Odločitev je v veliki meri posledica nekega paradoksa. Na eni strani imamo opravka že nekaj let z neko prevladujočo retoriko. Govori se o družbi znanja, o lizbonski strategiji, o barcelonskih ciljih, o učeči se družbi, na znanju temelječi ekonomiji in podobno. Po drugi strani pa vsak mandat, ko pride do razprave o tem kdo naj zasede to mesto, v vseh koalicijah, ki so se v Sloveniji po osamosvojitvi dogajale ta resor ni nikoli funkcioniral tako izpostavljeno. Vedno prej, če smem reči, kot neka majhna utež s katero se na koncu uravnoteži neko koalicijsko tehtanje, izravnajo neka razmerja. Zakaj je tako sem se tudi sam pogosto spraševal in mislim, da gre za vrsto razlogov. Na eni strani je seveda to resor, ki je zelo zahteven, ker pokriva področja, kjer ima vsakokratni minister, tudi vsakokratna vlada, tudi Državni zbor opravka s kar najbolj zahtevnimi, najbolj kvalificiranimi sogovorniki. Po drugi strani je to resor, kjer pravzaprav ne moremo govoriti o realnih pričakovanjih kadarkoli že, v kateremkoli časovnem obdobju, da bi lahko bili doseženi neki kratkoročni ali zelo

2. TRAK (VI)

(nadaljevanje) oprijemljivi učinki. In to je sfera, ki je pogosto in pravzarapva tudi zaradi definicije same ni zadovoljna tudi z najboljšim. Ni prestižen resor in praktično v celoti vnaprej in s strani drugih institucij razdeljeni sredstvi. Nemcu mu rečejo Tietel ohne mitel - titula brez sredstev. Jaz sem želel dati s to odločitvijo tudi temu resorju, ne da bi si kaj posebnega domišljal, ampak vendarle nek drugačen poudarek. Želel sem iti preko teh stereotipov, ki so pogosto povezani z njim kot z nekim, bi rekel, izoliranim getom, loviščem, rezervatom za specifične ljudi. Predvsem v časih kot so današnji, ko se bo marsikdaj in v marsikaterem podjetju, tudi pri marsikaterem kreatorju javnih politik ali proračunskih proporcev .../Nerazumljivo./ krčenje naložb v tej sferi kot bližnjica mimo aktualnih težav in v časih, ko bodo podjetja v resnici sama zmogla manj, kot so v preteklosti vlagati v to področje, to se mi je zdelo zelo pomembno dejstev, ki je vplivalo na to, da poskušam po svojih močeh preprečiti hojo po takšnih bližnjicah za to področje, kot sem na začetku izpostavil, citiral izjemno visoko cenjeno na ravni deklaracije resolucij in drugih dokumentov. Seveda imam tudi neko izkušnjo, imam neko znanje, imam neko izobrazbo. Bil sem tudi zaposlen v podjetju, ki se ukvarja na zahtevnih trgih z visoko tehnološkimi rešitvami še vedno in to uspešno, ampak tud sem predvsem in samo kot predsednik politične parlamentarne stranke, kot politik. Predsedniki strank, kot veste, in v volilni kampanji smo imeli vsi moč ali priložnost to videti, doživeti, pravzaprav eksperti za splošne zadeve. In so v posebni situaciji, ko se odločajo o tem kateri resor v vladi bi pokrili. Jaz torej tu nastopam ne kot ekspert, ne kot znanstvenik, ne kot profesor, ne kot akademik, ampak kot politik. Tudi ne nastopam kot nek posestnik nekih izgotovljenih rešitev in odgovorov. Tak je bil na nek način predprejšnji minister, bil je insajder, bil je poznavalec brez vsakega najmanjšega dvoma vsega priznanja in spoštovanja vreden mednarodno uveljavljen znanstvenik. Imel je izrazito dobro predstavitev. V njej je napovedal povezovanje in koordinacijo, to je bilo vodilo njegovega uvodnega nastopa, vendar temu je žal sledil v večji meri diktat od zgoraj navzdol, spor s sfero, s praktično vsemi vpletenimi javnostmi, z odhodom, s kaosom v sferi, precej nesrečno in verjetno v veliki meri nezasluženo, vsaj glede na namene, ki so bili deklarirani.

3. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) Nisem torej univerzitetnik ali znanstvenik, tudi za to ugotoviti ni potrebno imeti takšnih kvalifikacij. Ali v tem smislu obstajajo bolj primerni kandidati od mene v tej predlagani Vladi, v tem parlamentu, moji stranki, poslanski skupini celo v tem odboru, o tem ni nobenega dvoma. Takšni kandidati, takšni ljudje obstajajo. Moje kandidature torej ne kvalificirajo znanstvene akademske reference, ampak politične kvalifikacije, kot se za politično funkcijo ministra verjetno do neke mere tudi pritiče. Poleg tega, da prihajam od zunaj glede na sfero in področje dela in da tja najverjetneje ne bom niti odšel po koncu tega mandata oziroma moje politične poti, je v nekem oziru gotovo lahko razlog manj obremenjenega pristopa in moj angažma ima v tem smislu .../Nerazumljivo./... neko prednost, morda, gotovo pa v tem, da prihajam od zunaj, ni mogoče najti samo slabosti. Teh drugih kvalifikacij mi pravzaprav nihče ni oporekal. To bi lahko štel tudi kot neko pripoznanje in priznanje. Morda tudi zaradi vzporednega, morda nekoliko bolj agresivnega, včasih na robu žaljivega zatekanja k siceršnjim diskvalifikacijam. Ker jih razumem kot neposrečeno, vendarle posredno priznanje prvega, jih za naprej ne nameravam komentirati. A o tej temi le to.
Pet let sem vse skupaj užival status študenta. Pet let zato, ker sem se po odprtju novem, takrat je bila to novost, samostojne smeri filozofije, tja prepisal slavistike. Brez dneva absolventskega statusa za potrebe te predstavitve sem tudi prvič izračunal svojo povprečno oceno, 9,4 in dobil sem oceno 6, moram priznati, pri vašem bivšem kolegu, gospodu Brejcu iz splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Nobene ponovitve izpita. Zelo ponosen sem na študijska in študentska leta. Bila so mi v velik užitek. Ne le zaradi vsebine študija filozofije, ampak tudi zaradi časa v katerem se je ta študij odvijal, ki je bil prelomen in zelo živ tudi v filozofskem smislu. Tisti čas, v drugi polovici osemdesetih je dal pečat mojemu študiju in obratno. To je redek zgodovinski privilegij. Ta inkoincidenca me je odnesla v angažirano publicistiko, novinarsko urednikovanje in takrat neneobičajno, v politiko. S tem je bila možnost neke morebitne znanstvene kariere končana. V trenutku profesionalnega angažmaja sem se odrekel že odobreni štipendiji. Sledila je redna zaposlitev, družina in vse tisto, kar sodi zraven. O tem kaj se je dogajalo v devetdesetih in kaj sem počel mi tu mislim, da ni potrebno posebej pripovedovati. Če odmislimo predznake, bi se morda lahko o marsičem celo strinjali. Diplomsko delo mi je ostalo kot dolg sebi in svoji opuščeni poti, ne samo kot iskanje formalnega potrdila. Po dvanajstletni prekinitvi sem zmogel, na kar sem ponosen, najprej stopiti iz politike, opraviti serijo dodatnih izpitov po spremenjenih programih in napisati vredno diplomsko nalogo na temo, ki me je prevzela že v prvem letniku. Če koga zanima si jo lahko tudi prebere. Ni potrebno iti brat v knjižnico na Filozofsko fakulteto. Pred šestimi leti je izšla v reviji Problemi in kdor misli, da me tu lahko zadene, se moti. Tu sem najmočnejši. Zato o tem tudi ne bom izgubljal več besed ne zdaj, ne v nadaljevanju.
Kot rečeno na začetku, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v posebnem položaju. Opravka ima z najbolj izobraženimi ljudmi. Takšni še slabše od drugih prenašajo neprimerno obravnavo njih, njihovih idej, neupoštevanje argumentov

4. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) ali uveljavljanje gole moči. Minister kot politična figura ne skrbi neposredno pa tudi posredno zelo v skrajni obliki za pedagoški ali znanstveni vidik njihovega početja. Ampak skrbi za uveljavljanje javnega interesa na teh, sicer v načelu zelo svobodnih, avtonomnih in neodvisnih področjih. Skrbi za optimalno organiziranost, zadostno finančno podprtost, pozitivno vključenost v družbo. Zelo pomembna v sodobni družbi je promocija znanosti, promocija znanja, znanstvenih dosežkov, relevantnih tehnoloških prebojev. Temu posvečamo premajhno pozornost in sam želim temu posvetiti neko ustrezno in dolžno pozornost, kakršno je to področje deležno v marsikateri tuji državi. Vodstvu Državnega zbora nameravam predlagati in tu računam na podporo tudi tega odbora, da bi po zgledu prakse kanadskega parlamenta in kanadske vlade pred vsako redno sejo Državnega zbora, tudi v pristnosti Vlade po možnosti - na prvi seji, ki se je Vlada udeleži zaradi poslanskih vprašanj je to možno - predstaviti po izboru znanstvene sfere neke zelo relevantne v ustreznem jeziku znanstvene dosežke na posamezne teme, ki so aktualne in ki v bistvenem opredeljujejo tisto zaradi česar je že na začetku omenjeno, znanost, znanje, postavljeno tako visoko v vseh deklaracijah. V Kanadi se to imenuje zelo posrečeno, ker so te znanstvene prezentacije in ta oblika popularizacije znanosti, ki bo v Sloveniji lahko še posebej zaživela zaradi neposrednih prenosov teh sej in bo imela bistveno večji domet, kot bi imela katera koli druga oblika znanstvene popularizacije. V Kanadi jo imenujejo, ker se dogaja v jutranjih .../Nerazumljivo./... kot "ham and egg heads".
Promocija znanja, kreativno, inovativnosti kot vrednote in vrednosti na vseh ravneh, to pomeni paradigmatski zasuk. Slovenija ima tu kaj pokazati. Nedavno je skupina študentov pod vodstvom, na primer prof. Irale(?) iz kemijskega inštituta že drugič na ugledni ameriški AMT dosegla prvo mesto na tekmovanju na področju biologije, na področju sintetične biologije, kjer so prikazali nove metode proizvajanja določenih farmacevtskih sredstev. To je vsekakor vredno širše družbene pozornosti in brez takšnih spodbud bo takšnih dosežkov v Sloveniji gotovo manj kot si vsi želimo. Želim biti sogovornik sferam, želim biti nekdo, ki je znal poslušati in moderirati razpravo v najboljših rešitvah z vsemi javnostmi, ki jih to področje zadeva. V Vladi in širše želim biti zagovornik vrednotam znanja in potrebe po investiranju vanj. V uvodu študije z naslovom "Ustvarjanje inovativne Evrope", ki jo je za potrebe evropske komisije pred parimi leti naredila skupina najuglednejših evropskih poznavalcev z nekdanjim finskim predsednikom Vlade Eskom Mahom na čelu, je poudarjeno, da je za doseganje tega cilja, torej inovativne Evrope, ki jo opredeljuje temeljni izziv

5 TRAK: (PK)

(nadaljevanje) Evrope prihodnosti, tudi v teh kriznih časih, to ostaja prioriteta, nujno potreben nek, kot pravijo tam, "huge act of .../Nerazumljivo./... and commitment", mogočno dejanje volje in privrženosti tako s strani politike, gospodarstva in družbe.
Svojo odločitev podpora stranke Zares, predvsem pa nedvoumno potrditev in angažirano odobravanje predsednika Vlade Boruta Pahorja gre v temu smislu razumeti kot delček takšne nujne in docela ne retorične geste. V času, ko se je o zavedanju o nujni razvojni in tehnološki preobrazbi zaradi globalnih podnebnih sprememb in prekomernega izčrpanja in izčrpavanja mnogih naravnih resursov pridružilo tudi dramatično majanje samih temeljev, gospodarske in socialne ureditve Sveta in Evrope je to še toliko bolj sporočilno in pomembno. Oboje je potrebno misliti skupaj in ko gre za mišljenje je znanost neovirana ustvarjalna zmožnost tudi tista od katere se največ pričakuje. Ali je skoraj stoletne vode velike gospodarske recesije mogoče v 21. stoletju reševati na enak način kot se je to zgodilo skoraj pred osemdesetimi leti. Z velikimi javni deli, gradnjo mega infrastrukturnih objektov, od intervencije in vloge države so tudi danes vsi, tudi po svetu veliko nadejamo. Ne le da bo napolnila finančno ožilje ampak tudi, da bo investirala premišljeno in ne prekratkoročno. Z manjšo, ne tako globalno a podobno dilemo se je na začetku 90. soočil ta isti Esko Aho, kot takratni predsednik Finske Vlade. Iz velike krize zastarelega nacionalnega gospodarstva so se sorazmerno hitro prebili na vrh preko pogumne odločitve, odločili so se in vztrajali so pri tej odločitvi, ki ni dala rezultatov že po enem mandatu za radikalno povečanje vlaganj v izobraževanje in raziskave. Zadnja leta je zgled na temu področju nam sosednja Avstrija. V Sloveniji pa lahko v nekem veliko blažjem pa vendarle edinem večjem preskoku v temu smislu govorimo že v davnih letih, leta 1986, ko je bil narejen nek pomemben preboj za investiranje v infrastrukturno opremo in z startanjem projekta mladih raziskovalcev.
Gre torej za ključne strateške odločitve v nelahkih časih. Čim večji konsenz se zdi dosegljiv, vsaj glede na deklarirane cilje in vrednote iz vseh dolgoročnih razvojnih dokumentov zadnjih vlad pa tudi političnih strank. In čeprav v siromašnejših časih se država tem prioritetam ne bi smela odreči oziroma prav zato jim mora slediti ker gospodarstvo samo, ki je doslej nosilo levji delež rasti vlaganj v raziskave in razvoj tega ne bo več zmoglo v enaki meri kot doslej. Zato me bodo osebno kot ministra, če bom izvoljen, preokopirali samo ključni problemi in cilji in se bom skušal upreti skušnjavi, da bi me premotila množica malih težav in relacij, ki so vedno prisotne v tako kompleksnem sistemu.
Tudi danes za to od mene ni za pričakovati preveliko detajlov, kot je rekel predsednik Vlade v svojem govoru ob volitvah, ob svoji izvolitvi, imam več vprašanj kot odgovorov. Zato, da si pridobiš možnost približevanja dejanskim odgovorom, še posebej na tako občutljivem področju je nujna predpostavka, da se zavedaš omejitve lastne vednosti.

6. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) Da poznaš in prepoznaš ključna vprašanja kot takšna. Danes torej želim reči še nekaj o tem. Seveda so vsa vprašanja dobrodošla, z veseljem si jih bom pribeležil in nanje odgovoril bodisi danes ali pa še z večjo zagretostjo takrat ko in če bo to mogoče. Danes pa bi z vsako improvizacijo sprožil nek občutek nespodobnosti in nespoštovanja temeljnih pravil igre in njenih poglavitnih udeležencev. Sfera je bila v preteklosti zaradi takšnega obnašanja že prikrajšana, ne le za napredek in nujne razvojne ali celo malo eksistenčne rešitve ampak je bil tudi poškodovan ugled najvišjih znanstvenih in izobraževalnih ustanov nacije ter njihovih tvorcev in ustvarjalcev. Ogorčeni, včasih celo obupani časopisni zapisi uglednih in strankarsko oziroma politično popolnoma izvzetih znanstvenih in pedagoških avtoritet, na primer akademiko Ustanovnika in Forstneriča v zadnjih tednih to potrjujejo in kažejo na zelo slabo demotivirajoče notranje stanje v sferi. Zato je ena prvih nalog, ki se jih nameravam z vsem angažmajem lotiti, vrniti in spodbuditi odprt in argumentiran dialog z vsemi javnostmi ki jih področja ministrstva zadevajo pri čemer resorja ne razumem kot skupek različnih direktoratov in agencij ampak kot celoto. In tudi ne kot izolirano ministrstvo ampak kot del vladnega mehanizma kjer bomo skupaj s pomembnimi resorji, ki bodo naletavali na podobna vprašanja, razvojna vprašanja, poskušali najti najboljše odgovore.
Ključni cilji, ki so povečini zapisani tudi v koalicijskem sporazumu, ki vam je znan in ga zato ne bom povzemal sledijo namenu uresničevati opredelitvi Lizbonske strategije s povečanjem vlaganja v raziskave v razvoj in visoko šolstvo kar omogoča dejavnosti, ki jim znanja zagotavlja visoko dodano vrednost in krepi inovacijski potencial gospodarstva. Zato je v koalicijskem sporazumu natančno kvantificirano in to je ena od redkih točk kjer je bilo o tem mogoče doseči dogovor že v fazi priprave koalicijskega sporazuma, da smo odločeni povečati vlaganja v znanost in tehnološki razvoj za najmanj 0,1 do 0,3 odstotne točke bruto domačega proizvoda letno glede na odhodke v letu 2008 torej v letošnjem letu srednjeročnim, to je barcelonskim lahko rečemo, ciljem doseči 1% bruto domačega proizvoda javnih sredstev in 3% bruto domačega proizvoda skupnih javno-zasebniih sredstev za namen

7. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) na znanost in tehnološkega razvoja v proračunskem letu 2012. Ta cilj, o tem lahko odkrito govorimo, bo težko dosegljiv, cilj 3%. Predvsem zaradi razmer v gospodarstvu bi bilo nerealno pričakovati da bodo svoja vlaganja, ki so bila že do zdaj velika in so precej presegala javne vire, povečali na 2% v teh štirih letih.
Dejstvo pa je, da je ta koalicija odločena in jaz bom pri temu vztrajal, da bo državni delež, delež javnih sredstev dosegel ta zastavljeni cilj s čimer se bomo približali državam v Evropski uniji, ki vedo kaj pomeni danes ustvarjalnost, inovativnost in družba znanja.
V sodelovanju z raziskovalci, razvojniki in gospodarstveniki bomo opredelili prioritetna raziskovalna področja. Nekaj se je tega že lotil ni pa še prišel do konca svet za konkurenčnost oblikovan v zadnjem mandatu. Ta prioritetna raziskovalna področja morajo biti niše na katerih imamo ustrezne kapacitete v znanosti in gospodarstvu in tja bomo fokusirali dodatna sredstva. Poleg tega, če navedem le nekaj najbolj izpostavljenih nalog bomo pričeli s prenovo dolgoročnih razvojnih dokumentov obeh resolucij s področja raziskovanja in visokega šolstva v smislu upoštevanja novih okoliščin a z nezmanjšanimi ambicijami in dolgoročnejšo vizijo, ki mora presegati mandat ene vlade saj ni mogoče saj ni mogoče tako resnih projektov na tako kompleksnem področju kot je, bom rekel rast zavedanja o pomenu znanja v družbi in tudi prevajanja učinkov znanosti v tehnologiji in v gospodarstvu doseči v tako kratkem roku.
Na podlagi analize učinkov uredbe o financiranju visokošolskih zavodov za obdobje 2004-2008, uredba ki je bila zdaj prolongirana za eno leto, želimo prenoviti shemo financiranja s ciljem krepiti stabilnost financiranja javnih, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov. Zdaj, kot vidimo bomo avtonomno delovanje javnih agencij. Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije pa tudi inštitutov oziroma javnih raziskovalnih zavodov.
Povečali bomo učinkovitost črpanja sredstev EU za raziskovanje in izobraževanje predvsem z večjim angažmajem ministrstva pri poenostavljanju postopkov in pri neposredni pomoči raziskovalcem, ustanovi in podjetjem, ki se prijavljajo na te razpise. Krepili bomo mrežo, ki preko svojih točk, bodisi tehnoloških parkov, inkubatorjev, podjetniških delavnic, izobraževanja tehnikov za podjetništvo in drugega ustvarja pogoje za uspešen prenos znanja, ki je zelo redko neposredno linearen ampak je kompleksen in so takšne mreže nujne za njegovo učinkovito izvajanje.
Izboljšanje pogojev predvsem v smislu opreme za okrepitev raziskovalne dejavnosti na univerzah. Pripravili Zakon o univerzi, v sodelovanju seveda z rektorsko konferenco in spremembo Zakona o visokem šolstvu ter raziskovalne dejavnosti. Ustanovili, nenazadnje bomo agencijo, to je trdna koalicijska zaveza, za zagotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja, ki bo imela kreditacijske in valvacijske pristojnosti in bo delovala na podlagi mednarodnih standardov ter bo vključena v evropsko mrežo takšnih ustanov.
Dovolite mi še zaključno osebno poanto. Pri kandidaturi na mestu o katerem govorimo danes me vodijo izključno tu navedeni motivi. Po svojih močeh si bom prizadeval, da bi zastavljene naloge izpolnil in predstavljene cilje dosegel. Po naravi sem skeptik in raje dvomim kot pa sem preveč prepričan. Kljub temu ali pa morda prav zato mi je doslej uspelo, neredko, če sem lahko za hip skoraj

8. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) neskromen, vsaj na političnem področju solidno opraviti naloženo delo in zastavljene projekte. Morda tudi zato, ker v svojem javnem početju ne iščem samopotrditve in tudi dojemam politične funkcije izključno funkcionalno.
Zato vam in javnosti lahko mirno zagotovim, da se bom v trenutku, ko bi mi zmanjkalo imeti smisla, ki bi povezoval moj angažma s skrbjo za javni interes na temu področju, brez hrupa poslovil. Znam priti in oditi in to v obe smeri. Za to besedo me vsakdo lahko vedno drži.
Na temu mestu bi sklenil to kratko uvodno predstavitev. Zdi se mi prav in v skladu s tem kar sem povedal, da imamo dovolj časa tudi za slišanje različnih pogledov in seveda za vprašanja. Upam, da nam bo uspelo to priložnost, ki je ne glede na motiv deležna tako velike medijske pozornosti in javne pozornosti, izkoristiti vsaj v enem delu tudi za promocijo nadvse važnih področjih dela tako Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj kot vašega pomembnega parlamentarnega odbora. Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala tudi vam za torej zgoščeno uvodno predstavitev. Zdaj glede na povsem začeten uvod bi vendarle opozoril, da vloge mandatarja po zakonu je povezovalna koordinativna, medtem ko vloga ministra pa je, da vodi svoj resor in da seveda tudi odgovarja za stanje na sovjem resorju in da je namen teh zaslišanj, "hearingov", prav v tem, da se lahko oceni tudi kandidatovo poznavanje resorja. Zato bi vas vendarle prosil, da na vsa postavljena vprašanja skladno s Poslovnikom Državnega zbora tudi odgovorite pač po najboljših močeh, saj bo na tem konec koncev temeljila tudi odločitev in pa seveda sama razprava, ki je morda še bolj bistvena kot pa glasovanje za katero vsi, ki smo dalj časa v politiki vemo, da je povsem formalna stvar.
Toliko, zdaj pa odpiram razpravo in dovolite, jaz bi vas prosil, če zapišete po vrsti vse tako kot so se prijavili da ne bo potem nesporazumov. Dovolite pa mi, da prvih nekaj vprašanj postavim sam.
In sicer bi šel samo po vrsti in bi se omejil na tista ključna vprašanja, ostale pa res prosim, da se prijavite ta čas vsi, ki želite, da bomo potem tudi razporedili v več krogov lahko to. Najprej, tukaj govorite, da boste okrepili opešan in podhranjen znanstveno inovativni in razvojni naboj. Zdaj, temeljna napaka te koalicijske pogodbe, ki sem jo že nekajkrat poudaril je, da je pravzaprav v njej odsotnost merljivih delov, merljivih nalog, merljivih ciljev in bi vas lepo prosil, če lahko opredelite nek rok in pa vsaj približno cilje tako da bomo potem lahko tudi sledili uresničevanju teh ciljev. To se pravi za koliko se bo povečalo recimo število znanstvenih del, za koliko se bo povečalo število inovacij, v katerem roku in ker govorite tudi o razvojnem naboju zdaj v zadnjem mandatu je bil dosežen tudi daleč največji razvoj v zgodovini Slovenije, bi rad vedel za koliko se bo povečal, ker govorite, da je bil opešan in podhranjen pa bi rad to v številki izvedel, tako da bo potem tudi primerljivo in merljivo.
Drugo. Ko govorite o celotnem tekstu te koalicijske pogodbe pravzaprav govorite o nekem kršenju avtonomnosti. O tem, da je potrebna krepitev avtonomnosti. Zdaj pa glede

9. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) na to, da v tem mandatu pravzaprav tukaj sploh ni bilo neke posebne zakonodajne spremembe in da to ureja zakonodaja, ki z minulih obdobij me zanima ali ocenjujete da je bila s takratno zakonodajo vgrajena sistemska kršitev avtonomnosti univerze in je zato potrebno sedaj napovedati spremembo zakonodaje v smeri njene okrepitve.
Tretjo kar bi vprašal je kako pravzaprav razumete mobilnost? Veliko besed je v zvezi z mobilnostjo in bi vas prosil samo za obrazložitev kaj točno po vašem mnenju to je.
Potem bi vas pa še vprašal kakšna bo vloga slovenske akademije znanosti in umetnosti pri oblikovanju vladne politike. To je zelo zanimivo zlasti v luči tega, da naj bi tudi prof. Žekš bil izvoljen v to isto vlado vendar na neko povsem drugo področje, znano pa je, da je on pravzaprav dve desetletji krojil prav znanstveno politiko Slovenije. In kje vidite vlogo IAS(?)?
Potem pa bi vas čisto za konec še prosil samo za en kratek komentar dejstva, govorite tudi o stanju v različnih zavodih, napovedujte nekatere spremembe. Tudi v drugih poglavjih so napovedane krepitve strokovnosti, ko gre za ključne funkcije v zavodih vendar bi vas prosil za komentar dejstva, da je pred nekaj leti gospa Lucija Čok, kot takratna ministrica zavrnila amandma, ki ga je takrat vložila SDS s katerimi smo hoteli uveljaviti višje kriterije pri Zakonu o raziskovalni dejavnosti, ko gre za te vodilne funkcije in sicer, da bi pravzaprav za direktorsko mesto moral biti to človek, ki je kvaliteten znanstvenik z mednarodnimi referencami. To se pravi, da bi moral izpolnjevati tudi ta pogoj poleg samo ozkega, menedžerskega.
Toliko z moje strani zdaj bi pa prosil, če mi lahko poveste koliko je prijavljenih? Se pravi po vrsti bom prebral kot so zapisani: gospod Bevk, gospa Potrata, gospod Zoran, potem gospod Grill, gospod Gorenak, gospod Frangež... Kdo še ni zabeležen? .../Medsebojno pogovarjanje./... To se pravi zdaj zaenkrat je prijavljenih skupaj trinajst. To se pravi, predlagam da naredimo tri kroge in sicer bi v prvem krogu povabil k besedi še štiri tako da bi jih bilo skupaj pet potem pa ostale še enakomerno porazdelimo. Torej dajem besedo gospodu Bevku.

SAMO BEVK: Hvala za besedo gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej kandidatu za ministra, gospodu Gregorju Golobiču.

10. TRAK (VI)

(nadaljevanje) Moje vprašanje prvo je, namreč glede na to, da smo v veliki finančni krizi, ki se odraža tudi že v gospodarstvu se nekako vsiljuje primerjava z obdobjem pred letom 90 in po letu 1990. Ko smo leta 2000 v tem Državnem zboru sprejeli tako imenovan zakon o tehnološkem tolarju je bilo v obrazložitvi zakona rečeno, da smo v našem gospodarstvu pred letom 1990 imeli več kot 4.000 razvojnih inženirjev oziroma raziskovalcev. Proti koncu 90 let pa je bilo takih razvojnih inženirjev v naši državi komaj 1.400 še v komaj 160 razvojnih oddelkih. Se pravi, da je ta tranzicijski čas zelo negativno vplival na gospodarstvo, razpadla je večina nekdanjih razvojnih oddelkov v podjetjih, zato se tukaj kaže neka mogoče primerjava, ali se nam ne obeta nekaj podobnega tudi v teh hudih kriznih časih, ki nas čakajo. Zato me zanima, kako boste na ministrstvu ukrepali, da se to ne bi zgodilo? Kako boste podprli gospodarske družbe pri teh njihovih razvojnih projektih, ki jih imajo oziroma jih načrtujejo? Kakšne ukrepe boste naredili, da jih ne bodo ukinjali? To je ena zadeva.
Druga zadeva je pa Botanični vrt, ki spada prav v vaš resor, čeprav je nekako otrok štirih staršev kot je bilo rečeno v preteklosti. Leta 2010 bo poteklo natanko 200 let od ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani. In to je poleg NUK-a najstarejša neprekinjeno delujoča visokošolska in raziskovalna ustanova pri nas. In ravno dve leti pred tem častitljivim jubilejem je grozilo, da bodo Botanični vrt letos tudi dokončno zaprli. Država je reagirala, je zagotovila potem, ko je od sofinanciranja odstopila Mestna občina Ljubljana, ki pa je v preteklosti edina podpirala praktično investicijo v tem vrtu je država le vseeno nekaj denarja zagotovila za letošnje preživetje, vendar perspektiva ni najboljša, za to me zanima, ker vem, da ste v času pred volitvami Botanični vrt tudi obiskali, kakšni bodo ukrepi vlade, kajti ne gre samo izključno za vaše ministrstvo, in ukrepi ministrstva, da se ta Botanični vrt kadrovsko okrepi, da se zagotovijo sredstva, da se uredi status in da se ustrezno obeleži 200 letnico ustanovitve te ustanove. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Besedo ima gospa Potrata.

MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo. Spoštovani gospod kandidat! Zelo me veseli, da je po svoji osnovni izobrazbi kandidat za ministra za znanost filozof. In ker sva imela med študijem tudi nekatere skupne profesorje naj z veseljem ugotovim, da se je neka, meni zelo ljuba, profesorica

11. TRAK (VI)

(nadaljevanje) veselila vaše pronicljivosti, prodornosti, govorim o dr. Bredi Pogorelec.
Sedaj pa, ker sem se že sklicevala na študijsko pot, potem naj vendarle omenim, da se točka dnevnega reda imenuje predstavitev kandidata. In ker so nekateri zelo občutljivi za natančnost izražanja, čeprav sami potem te natančnosti ne izpeljejo do kraja, naj rečem, da gre za predstavitev ne za zaslišanje in tako mislim tudi to svoje vprašanje izpeljati.
V preteklem mandatu je bilo tipično za dogajanje v visokošolski sferi, dogajanje kot da bi živeli v gluhi lozi. Akademska sfera se je sicer poenotila. Mislim tako na študente, profesorje, raziskovalce. Mislim tudi na dobršen del politične sfere, ki je spremljala dogajanje. Ampak to vendarle ni vplivalo na način in sprejemanja in na vsebino resolucije o visokem šolstvu. Veseli me, da ste opozorili na prenovo resolucije. Ste pa v svoji uvodni predstavitvi tudi omenili zakon o univerzi. Ker je v dobršni meri razklal sfero v prejšnjem mandatu napovedani zakon o visokem šolstvu bi vas rada vprašala kakšen je vaš pogled na ustanavljanje novih univerz, ob tem, da se ve, da je v teku že postopek za ustanovitev nove univerze, ki ga pa spremlja vrsta pomislekov povezanih ravno z zagotavljanjem kakovosti v visokem šolstvu. Sami ste citirali prof. akademika Stanovnika, ki je opozarjal ravno na to, da si narod takim duhovnim kapitalom, kot ga imamo, v naši državi ne more privoščiti povprečnih in slabih univerz.
Ko ste govorili o avtonomiji, seveda razumem, da je vloga univerze pri določanju smeri razvoja bistvenega pomena. Pa vendarle dovolite, da vas vprašam kako gledate na rast novih programov ali celo novih študijskih smeri v okviru slovenskega prostora, mislim pa seveda na Akademijo za umetnosti v Mariboru, ki se trudi z ustanovitvijo, ob tem, seveda, da se zavedam, da niso rešene prostorskega zagate umetniški akademiji v Ljubljani, ampak mislim eno je program, drugo je prostor.
Še eno vprašanje bi vam rada zastavila, glede na to, da je moj kolega Samo Bevk že vprašal nekaj kar je vezano s financiranjem, to pa je vprašanje zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu. Veliko energije smo v prejšnjem mandatu usmerili v to, da bi vendarle prepričali, da je treba izpolniti zavezo o avtonomnem neodvisnem organu za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu.
To je torej tisto, kar bi vas vprašala. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Besedo ima gospod Zorn.

ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni vsi, posebej gospod Gregor Golobič in predsednik! Zastavil bi nekaj vprašanj tako, da bi dobil vaše mnenje

12. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) in ne točne podatke za katere mislim, da si jih boste v času ministrovanja pridobili. Ker se morda strinjam s tem kar vam je napisalo Delo, da sposoben politik lahko kot minister vodi vsako področje. Se strijam. Mislim, da ste sposoben politik in zato bodo moja vprašanja načelna, vsa se bodo vrtela okoli zasebnega visokega šolstva, tudi zato, ker je koalicijska podoba kar nekajkrat omenila stvari, ki so za to področje bistvene, naglasila na to, da ne bo nikakršne šolnine, kar se veže na številne polemike v preteklosti, naglasila posebno avtonomijo, naglasila spremembe Zakona o univerzi in hkrati, kar je morda celo najpomembnejše, naglasila, da bo nadomestila naloge sedanjega Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo v nekakšnem razumevanju, da bo agencija, ki naj bi s tem v zvezi nastala, bolj avtonomna. Zato vam bom s tem v zvezi postavil štiri vprašanja. Ker pa to ni pogovor, kjer bi midva imela lahko replike na repliko bom ta vprašanja tudi opisal zakaj so takšna.
Prvič. V Sloveniji je v zraku leto in pol trditev, ne samo v zraku napisana, napadena v parlamentu, v strankah, povsod, da v Sloveniji prihaja do privatizacije visokega šolstva. Kaj menite o tem, glede na to, da je dejstvo, da v Sloveniji ni privatizacije visokega šolstva, saj se ni še nobena državna ali javna visokošolska institucija spremenila tako, da je postala zasebna? Vse zasebne institucije so nastale kot dopolnilo in nikakor ne kot nadomestilo javnim in državnim visokošolskim institucijam.
Drugo vprašanje, ki je ravno tako burilo duhove. Ali je visoko šolstvo manj dostopno za študente pri številnih zasebnih fakultetah in univerzah? Resnica je namreč nasprotna. Politika podeljevanja koncesij in zmanjševanja izrednega študija je povečalo obseg razpoložljivega rednega študija, torej študija brez šolnin. V koalicijski pogodbi posebej poudarjate, da boste pazili, da ne bo šolnin. Šolnin ni. Po drugi strani se število izrednih študentov, kar je pa nekaj povsem drugega, ki morajo za študij plačevati šolnino, zmanjšuje, se v zadnjih letih relativno zares zmanjšuje. Razen tega je za študij izven Ljubljane zaradi stroškov bivanja relativno cenejše življenje, kar pomeni, da če delamo regionalne univerze po celi Sloveniji, prispevamo k večji dostopnosti šolstva. Kaj menite o tem?
Tretje vprašanje. Ali koncesije v visokem šolstvu omogočajo prelivanje državnega denarja v zasebne žepe? Velikokrat se je slišalo, da

13. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) gre za velikanske zaslužke, ki si jih skušajo zasebne fakultete ali pa tudi univerze prilastiti. Dejstvo je morda drugačno, koncesija je namreč ukrep namenjen zagotavljanju študija brez šolnine. Nesporno je del politike zagotavljanja enakih možnosti za študente. Koncesija ne pokriva stroškov delovanja zasebnega visokošolskega zavoda, temveč izključno stroške izvajanja študijskega programa po posamičnem študentu. Za pokrivanje vseh ostalih stroškov, to se pravi stavba, oprema, vzdrževanje in tako naprej, se morajo ustanovitelji za razliko od državni univerz, ki jim vse to plačuje država, znajti popolnoma sami. To pa tudi pomeni, da je študent, ki študira preko koncesije na zasebni visokošolski ustanovi za davkoplačevalce celo cenejši od študenta, ki študira na kateri od državni univerz. Poraba koncesije je strogo namenska in stroko nadzorovana kot so nadzorovani tudi drugi proračunski porabniki. Če koncesij ne bi bilo bi bil marsikateri predvsem socialno šibkejši študent prikrajšan za študij, ki si ga želi.
In zadnje, morda celo najpomembnejše vprašanje. V koalicijski pogodbi omenjate agencijo. Naj vprašanje najprej postavim. Slovensko visoko šolstvo nima, to je trditev, ki je bila kar naprej očitana vsaj leto in pol, neodvisnega organa za evalvacijo, ker ni bila ustanovljena ustrezna agencija v ta namen. V okviru Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo deluje senat za evalvacijo, ki je tako kot svet v celoti neodvisen od vlade. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je Svet za visoko šolstvo neodvisen organ, da kot tak povsem veljavno odloča in kot neodvisen organ opravlja tudi evalvacijsko vlogo. Zahtevalo je le, da se dopolni še z lastno strokovno službo, kar se je zgodilo. Zahteva po zamenjavi sedanjega Sveta za visoko šolstvo z agencijo bi bila v smislu neodvisnosti tega organa celo korak nazaj, saj so agencije po slovenski zakonodaji veliko manj samostojne v odnosu do vlade kot pa to velja za sedanji svet. In s tem v zvezi podvprašanje. Kateri del sveta bi agencija nadomestila, se pravi tisti evalvacijski, habilitacijski ali akreditacijski(?) ? Vi ste danes že povedal, da akreditacijske(?) in evalvacijske pristojnosti naj bi prešle na agencijo. Ali boste potem svet dobesedno ukinili? In vprašanje kam bodo potem šla sredstva za visoko šolstvo in od kod bodo potem prihajala nazaj na šolstvo, se pravi ali bo ta šla na ministrstvo ali bodo šla na novo agencijo? Hvala lepa. Toliko.

14. TRAK: (KO)

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala tudi gospodu Zornu.
Na vrsti je še gospod Grill, potem pa bo imel priložnost kandidat, da odgovori na ta prvi sklop vprašanj.
Prosim, gospod Grill, beseda je vaša.

IVAN GRILL: Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci in seveda kandidat za ministra.
V vaši uvodni predstavitvi ste navedli, da konkretnih odgovorov verjetno ne boste uspeli posredovati. Verjamem, da na določena vprašanja jih zagotovo ne boste imeli, ampak jaz bi vseeno na podlagi tega koalicijskega sporazuma postavil nekaj konkretnih vprašanj, za katere mislim, da boste lahko posredovali odgovor ali s številkami oziroma vsaj okvirno, predvsem pa z vašim osebnim stališčem, ki ga boste kot minister zagotovo morali zastopati.
Velik poudarek v tem sporazumu, na tem področju dajete, da se bo v tem mandatu povečevalo sredstva za vlaganje v znanost in tehnološki razvoj. Seveda, tudi sam mislim, da je to potrebno in takšno stališče, pa tudi izvajanje je bilo preteklem mandatu. Če primerjamo, da je bilo iz leta 2003 do 2006 povečanje v znanost in tehnološki razvoj za cirka 50%, še zdaleč ni to tisti cilj, da bomo prišli v okvir 1% BDP-ja, ampak ta cilj ste si tudi zdaj zadali, me pa vseeno zanima konkretno: Kakšen je vaš realen cilj? Koliko pričakujete, da se bo to povečalo v procentih, glede na leto 2006 ali 2008, kakorkoli? Oziroma koliko bo to lahko, tudi v evrih? Za prispodobo, v letu 2006 je bilo teh sredstev 486 milijonov evrov.
Potem ste tudi, v tem vašem sporazumu, navedli, da želite povečati potencial znanja prebivalstva, predvsem tistega, ki bo imelo izobrazbo višjo od srednje šole. Pomeni, da prebivalstvo, ki bo imelo višjo oziroma visoko šolo. Cilj, ki ste ga tukaj postavili je, da bi se v 5-ih do 8-ih letih povečal oziroma približal 30%. Ampak glede na to, da je mandat štiri leta bi pa vseeno nekako želel oceno cilja, ki ga boste uspeli v tem mandatu, če ga boste pač opravljali štiri leta. Koliko bo to, recimo konec vašega mandata? Kakšen bo ta cilj oziroma v kakšnih številkah se gibljemo danes? Če vam je ta podatek znan, da bomo imeli nekje neko referenco.
Potem bi konkretno želel odgovor na vašo zapisano, ne ugotovitev, ampak tezo, da boste izbrali nekaj interdisciplinarnih raziskovalnih programov, ki bodo sposobni enakopravno sodelovati z novimi infrastrukturnimi centri v Evropski uniji. Če bi tukaj lahko konkretno neko bolj natančno opredelitev, kajti tukaj je stvar precej na splošno. Ali bodo to predvsem na področju nekih naravoslovnih, tehniških ved ali bo to kakšno drugo področje?

15. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Potem je v tem sporazumu zapisana podpora ali poskus uvajanja tujega jezika na predavanja na fakultetah oziroma visokošolskih zavodih. Jaz sam takšno pobudo seveda pozdravljam, tudi naša stranka, tudi prejšnja koalicija je takšne rešitve podpirala. Celo več, želela jih je takrat uvesti, pa je bilo samo tej pobudi v prejšnjem mandatu, ravno s strani Socialnih demokratov največ nasprotovanja temu, da je potrebno na visokih šolah oziroma fakultetah absolutno imeti predavanja v slovenskem jeziku. Kljub temu, da je bila podpora s strani visokošolskih profesorjev in vseh tistih, ki se na to področje spoznajo, podpora, da bi se tudi predavanja izvajala v tujem jeziku, se pač te rešitve takrat ni. Konkretno bi tukaj želel vaše mnenje: Ali boste takšno rešitev skušali uvesti ali ne?
In še zadnje vprašanje. Zapisali ste, da boste spodbujali raziskovalna in izobraževalna središča v regijah in gospodarskih organizacijah. Kaj konkretno to pomeni? In v navezavi s tem vprašanjem, tudi konkretno, vaše osebno mnenje, stališče: Ali boste podprli v Novem mestu oziroma na Dolenjskem ustanovitev vsaj še dveh, želim poudariti, državnih fakultete, katerih programi so v postopku akreditacije, glede na to, da smo v prejšnjem imeli podporo vlade in smo tudi ustanovili prvo državno fakultetno v Novem mestu, kajti cilj gospodarstva v tej regiji je priti do državne univerze. To ni političen cilj, to je dejansko cilj, ki ga narekuje gospodarstvo in seveda tudi potreba po izobraženih ljudeh v tem delu Slovenije. Tako da me zanima: Ali boste podprli te pobude, ki bodo prihajale iz tega dela Slovenije in pa seveda tudi če bo moč pričakovati finančna sredstva, ne samo za izvajanje teh programov, če se bo ustanovila, ampak tudi za izgradnjo infrastrukture, kjer so že neki idejni načrti, pa tudi zemljišča zagotovljena, in je seveda v sodelovanju z gospodarstvom in lokalnih skupnosti želja, da bomo ob podpori države do teh cilje tudi prišli.
Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala gospodu Grillu.
Zdaj pa je na vrsti, da kandidat po najboljših močeh odgovori na vsa postavljena vprašanja. Glede na to, da ste bili v uvodnem delu res racionalni, si zdaj vzemite toliko časa, kolikor je potrebno.
Prosim.

GREGOR GOLOBIČ: Prvo vašo vprašanje se je nanašalo na to dikcijo iz drugega odstavka koalicijske pogodbe, ki govori o tem, da je treba, preprosto povedano, povečati vlaganja v znanost, v razvoj, v inovativni potencial gospodarstva preko instrumentov, institucij, ki jih ima država na voljo že ta trenutek. In, glede tega sem omenil, imamo na tej točki, v tej koalicijski zelo eksaktno zapisano, mislim, da je gospod Grill tudi vprašal po tem za koliko odstotkov se bo to vlaganje v raziskave in razvoj povečalo, glede na sedanje stanje. Glede na sedanje stanje, težko odgovorim v odstotku, če lahko povežem ta odgovor, ker so različni podatki. Podatek Evrostata, podatek, ki ga objavlja Ministrstvo za finance in podatek, ki je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, se ne ujemajo povsem.

16. TRAK:

(nadaljevanje) Tako da, glede na to, da mi govorimo o povečevanju 0,1 do 0,3% bruto domačega proizvoda, najmanj letno, glede na realizacijo 2008, ki pa še ni dokončana. Realizacija 2008 je še v teku, ta hip se dogaja, vlada je še v tem tednu sprejemala pomembne odločitve v zvezi s porabo proračunskega denarja, tudi na tem resorju, kar je tudi z vidika cilja te koalicijske pogodbe povsem hvalevredno in koristno, je težko reči natančno za koliko odstotkov. Vendar cilj 1% v proračunu za leto 2012, skupno sredstva za raziskave, razvoj je nedvoumno zapisan. Kako se bo po letih to, zato je ta razpon do 0,1 do 0,3, to realizirali je pa odvisno tudi od drugih okoliščin, od proračunskih pogajanj, od sposobnosti, tudi absorpcije na strani znanstvenoraziskovalnih institucij, ustanov, da sprejmejo in racionalno porabijo ta denar. Ker, bom rekel, denar odrediti v proračunu je en del problema, nič manjši del ni, če ta denar na koncu ni porabljen ali še huje, da je porabljen slabo. Tako, da tu avtomatizma ne more biti. Biti morajo dobri projekti, domišljeni, utemeljeni, nadzorovani in da projektov v zvezi s tem ne manjka, tole je knjižica, ki jo je nedavno izdala Agencija za raziskave in razvoj v Sloveniji, ki jo vodi dr. Demšar in je napovedala kar nekaj smeri tovrstnih raziskav. In skozi te natančne elemente, tu imajo, mislim da, 7 ali 8 naštetih področij ni težav, da ne bi ta sfera znala denarja smotrno porabiti, v tem smislu povečati, okrepiti ta znanstveno inovativni in razvojni naboj, in tudi narediti pomemben korak naprej v prihodnjih letih k približevanjem ciljem te razvpite Lizbonske strategije, ki je bila po letu 2005 prenovljena, cilji premaknjeni v leto 2010. Kot vidite, mi smo v tej koalicijski pogodbi preskočili tudi cilj, ki je tam definiran 1% javnih sredstev za to področje do leta 2006 smo postavili v leto 2012, ker smo ocenili, da ni realno, da bi ta sredstva zagotovili in predvsem, da tudi ni realno pričakovati, da bi lahko zagotovili tudi korektno in najbolj smotrno porabo takšnega povečanja v tako kratkem času. Je pa dejstvo, tu Slovenija ni izjema, ti cilji Lizbonske strategije se odmikajo večini držav Evropske unije. Še najbližje jim je oziroma edina, ki pravzaprav sledi neki dinamiki je prej omenjena sosednja Avstrija.

17. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Avtonomnost. Večkrat omenjena. Zakon o univerzi - trenutno ga nimamo. Področje univerze ureja zdaj Zakon o visokem šolstvu, to bo seveda, avtonomnost univerze, ki je zagotovljena z Ustavo bo opredelil, vendar, ko sem govoril o avtonomnosti nisem imel v mislih univerze. Tukaj se je, žal, v zadnjem mandatu dogajalo zelo veliko, odvijalo se je veliko debat v zvezi z dogajanji na inštitutih. Vemo kakšna dogajanja, beremo lahko o njih, kaj vse se dogaja že nekaj let na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Bili so zapleti na Pedagoškem inštitutu. Bile so menjave v upravnem odboru Agencije za raziskave in razvoj Republike Slovenije, prej omenjene. Vlada razpolaga z večinskim paketom glasov v upravnih odborih inštitutov. Tu želimo to spremeniti, s tem v smislu povečati avtonomnost teh ustanov, kajti upravni odbori inštitutov, na primer Upravni odbor Kemijskega inštituta ima pristojnosti tudi določanje kdo na primer je vodja nekega laboratorija ali podobna izrazito strokovna vprašanja. In nobenega razloga ni, da bi imeli neki predstavniki ustanovitelja, ki po definiciji niso nujno kvalificirani za takšne odločitev, tu odločilno besedo. Sistem, ki je bil že v preteklosti ne bi napovedoval vrnitve v enako modaliteto, to je stvar debate tudi z vso javnostjo, ki je v to vključena, kjer so bili noter tudi predstavnik Gospodarske zbornice in podobnih institucij, poleg ustanovitelja in zaposlenih, na tej ravni ni predstavljal težav. Ampak, kot sem rekel, smer večje avtonomizacije javnih zavodov in podobnih institucij je v tej koalicijski pogodbi, kot ste pravilno opazili, dosledno izpeljan skozi praktično vsa poglavja.
Mobilnost je kategorija, ki jo izrazito vpeljuje bolonjska reforma. Na eni strani s kreditnim sistemom, ki omogoča prehajanje študentov, bistveno večje in v enotnem, če naj tako rečem, ali pa v skupnem visokošolskem evropskem prostoru, in na drugi strani mobilnost razumem tudi kot prehodnost univerzitetnega osebja, učiteljskega osebja. Tu imamo v Sloveniji trenutno, seznanjen sem z omejitvami pri prehajanju na primer profesorjev z ene univerze na drugo univerzo predavati, oziroma je to povezano z nekimi dodatnimi stroški. Moje mnenje je da bi to mobilnost veljalo spodbujati in da bi vsaj med javnimi univerzami to prehajanje moralo bili urejeno, vendar ne finančno sankcionirano. Ker gre vendarle za univerze znotraj nesporno enakega sistema. To je nek drug vidik te mobilnosti.

18. TRAK (VI)

(nadaljevanje) Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Jaz se zelo veselim in sem zadovoljen, da bo ugleden akademik in dolgoletni predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti član te vlade, v primeru, da bo vlada izvoljena, in še posebej tega, kar je napovedal, da bo s svojimi izkušnjami, s svojim znanjem, s svojim poznavanjem tega področja želel pri sprejemanju vladnih odločitev in tudi pri sprejemanju odločitev na ravneh, ki niso neposredno vladne, že na delovnih telesih vlade in drugje imeti svojo besedo, imeti svoje mnenje in kar nekaj je ljudi z bogatimi izkušnjami na kandidatskih mestih za to vladno posadko. Če omenim samo dr. Svetlika, dr. Lukšiča, ki sta oba redna profesorja, ki bosta zanesljivo obogatila to razpravo in verjamem, da boste močna zaveznika tega resorja tudi v znotraj vladnih debatah.
Kar zadeva Slovenske akademije znanosti in umetnosti ima poseben položaj. Vsekakor ni vladi v nobenem smislu podrejena, celo bi težko rekel, da ji je prirejena kot tako rekoč najvišja akademska ustanova, katere beseda ima posebno težo v družbi bi si želel njene aktivne vloge. Ne kot dela nekega vladnega načrta, ampak kot iniciatorja pomembnih razprav. Nekaj teh razprav je nov predsednik akademije napovedal. Povezana so predvsem z željo, da bi se akademija in s tem posredno v nadaljevanju celotna javnost osredotočila na pomembna etična vprašanja s katerimi se sodobna družba in tudi sodobna znanost srečuje. To se mi zdi zelo pomemben vidik, kjer, če bo sledila akademija napovedim in načrtom njenega predsednika, bomo vsi od tega lahko veliko imeli in še posebej tudi znanstvena sfera.
Glede Lucije Čok, njenega stališča do neke poslanske pobude nisem seznanjen s tem dogajanjem v Državnem zboru v tistem času in težko komentiram o čem je tekla razprava. Tako, da nimam natančnejših podatkov, ki bi omogočali, da bi se opredelil do te dileme.
Gospod Bevk, razvojni oddelki so bili posebnost in velika prednost slovenskega gospodarstva v času pred osamosvojitvijo, že pred tem so pravzaprav ti nekateri veliki sistemi prišli v težave in so ti razvojni oddelki pravzaprav bili prve žrtve, ki so tako ali drugače bile prepuščene lastnemu iznajdevanju, razpadle, spomnimo se samo kaj se je zgodilo z gigantom na tem področju, to je bila Iskra. Med tem se je ta struktura obnovila. Na primer, v marsikaterem podjetju, sploh razvojno naravnanem podjetju Gorenje na primer, Krka. Krka je po vlaganjih v raziskave lastne raziskave mislim, da edino slovensko podjetje, ki je na lestvici 500 največjih vlagateljev v Evropski uniji med podjetji in ima izjemno močno svojo razvojno komponento. Tu sodeluje tesno

19. TRAK (VI)

(nadaljevanje) z javnimi raziskovalnimi zavodi, z inštituti. Ne glede na to, da je to področje zelo občutjivo z vidika patentnih pravic, intelektualne lastnine in vsega tistega kar danes pravzaprav zaznamuje v veliki meri znanstveno produkcijo. Jaz si ne bi mislil, da bodo podjetja, ki so svojo rast in moč in tržne deleže utemeljile ravno na tej razvojni komponentni. In samo ta podjetja imajo te razdelke danes še močne, svojo komparativno prednost v kriznih časih žrtvovale. Mislim, da ne. Da bodo stavile še bolj na to, ker bodo v tem videle tisto priložnost in tisto dodano vrednost s katero bodo lahko še naprej ostale konkurenčne na trgih, ker značilnost teh podjetij je, da delujejo na tujih trgih. Slovenski trg je za vsako domačo razvojno komponento premajhen. In ta podjetja, če so obstala so v tem smislu uveljavljena podjetja. Mislim, da ni tu pričakovati razpustitev, sploh ne v takem obsegu kot se je to dogajalo pred 20 leti in več in da je država dolžna, seveda tudi z davčnimi olajšavami, ki so napovedane in so tudi del koalicijske pogodbe, nekaj je tega nakazala že vlada v odhajanju, da bo s tem dano neko dodatno sporočilo ali spodbuda tem podjetjem, da tudi v teh kriznih časih ne razmišljajo o varčevanju tam kjer je pravzaprav tudi njihova prihodnost. To je tudi TIA, agencija, ki bo s povečanimi sredstvi omogočala sodelovanje teh podjetij v pomembnih tehnoloških razvojnih projektih. Zdi se mi, da so odgovori tako v teh podjetjih, kot na strani države, za to situacijo vendarle pripravljeni.
Botanični vrt. Res v času kampanje je pač bila tam posneta oddaja. Tudi sicer je ta vrt po mojih informacijah edina, najdlje delujoča samostojno, neprekinjeno delujoča institucija v Republiki Sloveniji iz časa Ilirskih provinc z živečo, stoječo lipo, ki je bila posajena ob ustanovitvi vrta pred skoraj 200 leti. Zadovoljen sem tudi, da je tudi zaradi pritiska javnosti in tudi zaposlenih prišlo po precej kritičnih opozorilih do neke rešitve, ki je to premostila. Nisem seznanjen ali je šlo samo za ad hoc rešitev, ali je dosežen kakšen dogovor več. Kakšna je vloga tu Mesta Ljubljane, ali se je mesto povsem umaknilo, ali je pripravljeno svoj delež tu vzeti nazaj. Verjetno gre tukaj pri tem zapletu tudi za neko delno ali stransko posledico težav, ki smo jih imeli priložnost srečati v komunikacijo med .../Nerazumljivo./ med glavnim mestom in vlado in verjamem, da so z nadaljevanjem razgovorov, ki so bili začeti mogoče tudi tu zagotoviti nadaljnji obstoj te pomembne institucije.
Zakon o univerzi. Tudi jaz, tako kot vi, vem pravzaprav iz medijskih zapisov, z njegovo vsebino nisem seznanjen, večkrat je bilo v medijih, pripravlja rektorska univerza..../Oglašanje iz klopi./ Se opravičujem. Pardon rektorska konferenca. Pričenja se javna razprava znotraj fakultet, znotraj univerz. Mislim, da je prav, da tak dokument nastane na tak način, da ne pride na univerze, kot se je v preteklosti zgodilo in se je stvar pravzaprav končala z nepotrebno napetostjo, da pride na tak način na mizo, da se ga temeljito prouči. Rešitve nekatere o katerih se je sedaj bralo posegajo tudi na področja prej omenjene agencije, tudi na področje razprave o tem, ali se univerze izloči iz statusa javnih zavodov oziroma ali se jih definira kot ustanove in s tem tudi tam zaposlene iz sistema javnih uslužbencev. To je zelo kompleksna debata, ki vključuje vrsto resorjev, debata, ki bo na dnevnem redu. O tem so bila razmišljanja

20. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) tudi javno najavljena in videli bomo kaj bo univerza tu predlagala. Je pa očitno želja univerz, da se njihov status v skladu z ustavno dikcijo, kot si jo razlagajo, ureja v posebnem Zakonu o univerzi in ne več v Zakonu o visokem šolstvu.
Nove univerze. Načeloma je težko nasprotovati temu, da bi na področju univerz zavračali apriori pobude za ustanavljanje novih tovrstnih ustanov izobraževalnih in tudi raziskovalnih ustanov. Ključno vprašanje je tu vprašanje kvalitete in spremljanje te kvalitete in tu se vračamo ali ponovno srečujemo z vprašanjem akreditacije in evalvacije. France Bučar je nedavno opozoril precej dramatično kot to zna, da se mu zdi ob problemu sicerjšnje inflacije in finančne krize tudi enako velik potencialni problem inflacije nazivov in visokošolskih spričeval, ki po njegovem utegnejo ne imeti prave teže, prave vrednosti. In jaz se ne bi mogel v naprej nikakor podpisati pod takšno izjavo, je pa to opozorilo, ki prihaja iz ust uglednega človeka, ki ima tudi dolgoletno univerzitetno izkušnjo. In če opozarjajo na ta vidik tudi drugi, jaz sem prej omejil dva akademika, ki sta ne samo verodostojna znanstvenika, ampak tudi sicer zaskrbljena nad dogajanjem v zvezi z nekaterimi akreditacijami, potem velja o tem resno razmisliti.
Za agencijo, ki bi morala po našem prepričanju, to je tudi v koalicijski pogodbi zapisano, izpolnjevati vse pogoje in kriterije, ki jih terjajo normativi Evropske zveze tovrstnih agencij in so predpogoj za vpis v register tovrstnih agencij v Evropski uniji, v tej luči se ustanovitev takšne agencije kaže kot še bolj nujna in neizbežna. Očitno je, da sedanji, če lahko tukaj navežem, ker se vprašanje pokriva, da sedanji Svet za visoko šolstvo teh kriterijev in norm ne izpolnjuje ali vsaj meni ni znano, da bi kakorkoli bil sprožen kakršenkoli postopek za njihov vpis v ta register oziroma v to združenje. Skozi to bi se verjetno ugotovilo ali je ali ni formalno z vidika neodvisnosti korektno

21. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) sestavljen in formiran. To velja preučiti. V vsakem primeru pa je tu nesporno, da mora biti situacija popolnoma čista in da je nujno zagotoviti za kolikor Slovenija pretendira in pretendira na svoj status oziroma na ustrezno vključenost v skupni evropski visokošolski prostor, da tudi naše visoko šolske ustanove s svojimi spričevali, s svojimi programi, z vsem drugim funkcionirajo v tem evropskem prostoru enakopravno vključeno in popolnoma nesporno. Tako, da vidim veliko argumentov zato, da do oblikovanja takšne ustanove pride. Kar se tiče konkretnega primera o katerem teče spor, kolikor vem, je tu postopek predpisan in verjamem, da bodo institucije, ki so pooblaščene, da ga razrešijo svoje delo korektno opravile.
Akademija za umetnost v Mariboru. Seznanjen sem z mislijo ne pa s konkretnimi težavami, ki so s tem povezane. Vsekakor je mariborska univerza univerza, ki raste, ki se širi, ki dobiva zmeraj bolj polno univerzitetno zasedbo in umetniške akademije so zanesljivo del tega, ampak spet tudi za te institucije velja isto. Agencija, ko bo ustanovljena oziroma do takrat druga pristojna institucija, mora tak projekt evalvirati, akreditirati in v kolikor se to zgodi, enako velja za novomeški primer, potem je država dolžna pomagati tudi pri izgradnji infrastrukture tako kot se to dogaja v primeru reševanja prostorskih težav v primeru koprske univerze, v primeru medicinske fakultete v Mariboru bo to veljalo tudi za novo kemijsko fakulteto v Ljubljani, umetniških akademij v Ljubljani in tako naprej. To je logično, to je naloga države in ministrstva. Predpostavka vsega tega pa je, da ima ustanova, ki je načrtovana, da izpolnjuje vse pogoje kakovosti.
Privatizacija visokega šolstva. Moja informacija oziroma po mojem vedenju ima v formalnem smislu novogoriška univerza status zasebne univerze, kar ne pomeni, da je v lasti parih zasebnikov, fizičnih oseb, ampak ima formalen status zasebne univerze poleg treh, ki imajo status javne in pete, ki je prej omenjena bila in je v tem postopku.
Jaz pri vsej tej debati o privatizaciji in o drugem vašem vprašanju, ki se mi zdi, da se na to navezuje, ali je šolanje na visokih šolah manj dostopno zaradi obstoja teh zasebnih

22. TRAK (VI)

(nadaljevanje) fakultet in zaenkrat še zunaj univerze? Ali se preko koncesij preliva denar v zasebne žepe? Ali je držaje ali cenejši? Tu se vračamo na to osnovno dilemo, ali je znanje, ki ga podajajo te šole in spričevala, ki na koncu sledijo takšne kvalitete, da upravičuje ta vložek, kakršenkoli že je, nizek ali velik, karkoli je država skozi koncesijo to dala. Verjetno je najdražji študent tisti, ki pride po končanem študiju z neko diplomo, z nekim spričevalom na trg dela in mu delodajalec odreka neko kompetneco, ki bi jo moral z izobrazbo dobiti. Zdi se, da bi moralo biti res v interesu vseh vpletenih institucij, ustanov, visokošolskih, univerz, da se tu odstrani vsako senco dvoma in da se res naredi vse, da agencija, ki je očitno zelo vroča tema, pridobi status in tiste kvalifikacije, ki vsako senco dvoma tudi odstranjujejo. To mora biti v interesu vseh, kajti odgovornost do študentov je tu, se mi zdi, še večja kot do porabe davkoplačevalskega denarja, pa tudi ta ni majhna. Denar je denar, bom rekel, študijska kariera je pa pravzaprav na nek način nepovratna.
Kar se tiče agencije, svet za visoko šolstvo. Nekaj sem že povedal. Seveda ideja je, da bi ta nova agencija za kakovost visokega šolstva privzela evalvacijske in akreditacijske naloge sveta za visoko šolstvo, ki ima danes tudi habilitacijske pristojnosti. Ali bi ohranil habilitacijske pristojnosti, ali se habilitacijske pristojnosti prenesejo na agencijo, ali pa se jih omeji na univerze, o tem bo verjetno tekla debata v času obravnave urejanja tega področja, verjetno skozi novelo zakona o visokem šolstvu, kjer vidim jaz osebno prostor za debato o umestitvi te in takšne agencije. Ne bi se hotel izrekati o tem. Mislim, da je tu potrebno slišati vse vključene prizadete, tako ali drugače javnosti, tako univerze, visokošolske ustanove, študentsko organizacijo in potem sprejeti neko odločitev, ki bo nedvoumna. So pa habilitacijski postopki pomembni in že pri njih je v dosedanji ureditvi precej debate o tem, ali

23. TRAK (VI)

(nadaljevanje) je na primer pedagoška komponenta nekega učitelja dovolj upoštevana pri habilitaciji, ali je tu preveč poudarka dano na objavah, znanstvenih objavah, na raziskovalnem delu. Tukaj pričakujem, da bo debata dovolj pestra, še posebej zato, ker se tukaj, kot na mnogih drugih področjih, srečujemo s sorazmerno majhnim prostorom, majhnim številom udeležencev in težavo, ki smo ji priča na področju vsakršnih evalvacij, tudi na primer raziskovalnih programov in projektov na agencijah, ki financirajo to dejavnost. In tu se deloma to rešuje z angažiranjem tujih strokovnjakov, tujih ekspertov. Rešitev je več. Debata resna pa še predstoji.
Za koliko odstotkov, gospod Grill, ste imeli vprašanje, se bo v štirih letih poveča vpis populacije. O številkah bi težko govoril. Smo sredi uvajanja bolonjskega procesa. Na nekaterih fakultetah se je prvo triletje že končalo, nekatere šele vstopajo vanj. Prihodnje leto s prihodnjim šolskim leto bo to obvezno in tukaj se bo marsikaj spremenilo in marsikaj zgodilo še v toku dogodkov. Dejstvo je, da sam ta bolonjski proces ni perfekten in da je potreben neke ocene, tako glede števila programov, obremenjenosti učiteljev.
Vprašanja absolventskega statusa, vprašanja velikega finančnega kaj bo v letu mislim, da 2010-2011, ko bo prvič dodatno peto leto se realiziralo v večjem obsegu brez tega, da bi bila zagotovljena dodatna finančna sredstva. To bo verjetno nemogoče, ampak to je velika debata. Mislim, da bo do tega pravzaprav tudi odvisen natančen odgovor na to vprašanje.
Kako opredeliti te omenjene interdisciplinarne raziskovalne programe. Jaz sem na začetku poskušal deloma že na to dikcijo iz koalicijske pogodbo specificirati. Dejstvo je, da Slovenija ne more zaradi tako finančnih kot drugih omejitev pokrivati enako intenzivno vseh področij znanstvenega raziskovanja, da je potrebno pri določanju teh prioritet upoštevati kje imamo prisotno neko raziskovalno odličnost, kje imamo močan podjetniški potencial, gospodarsko zaledje. Kar se tiče rezultatov v raziskovalnem smislu sodi Slovenija glede na odmevnost raziskav ob upoštevanju vlaganja deleža družbeno domačega proizvoda v to na nekaj področij med zelo odmevne, med prvih pet celo in to je področje materialov, fizike, inženirstva, matematike. In to so verjetno področja kjer se lahko pričakuje, da bi debata, ki bi morala potekati seveda ne na vladni ravni, ampak znotraj te sfere in med vsemi zainteresiranimi subjekti, tako na znanstveni, raziskovalni kot na

24. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) gospodarski strani, kjer se bo verjetno iskalo te niše. Nekaj poskusov pa je že bilo v svetu za konkurenčnost, ki je bil na pobudo formiran pred kakšnim letom dni s strani ministra za razvoj Turka, ni prišel še do konca, vendar so ravno poskušali definirati takšna prioritetna področja, nekaj pa je tudi tega razmisleka že bilo opravljeno v posameznih študijah po naročilu ARLS-ja(?).
Glede jezika. To spada deloma k vprašanju mobilnosti, k vprašanju mobilnosti, ki spremlja bolonjski proces. Tema, ki ni enostavna, ki zaznamuje tudi bolonjsko debato na primer v Franciji, ki je zelo občutljiva glede tega. Dikcija v koalicijski pogodbi je, govori o vzporednem, zagotavljanju vzporednosti, to je zelo blaga oblika, verjetno, ker predpostavlja precejšen zalogaj logistični je tudi finančni za znanstvene ustanove oziroma izobraževalne in raziskovalne visokošolske ustanove, ki si pa želijo večje fleksibilnosti in možnost izvajanja pouka tudi opravljanje nekaterih obveznosti na omenjeni univerzi v Novi Gorici, mislim, da je magistrski študij, magistrsko delo obvezno celo, da imajo obveznost, da je napisana v angleškem jeziku po informaciji, ki jo imam. Ampak, skratka stvari se tu dogajajo, biti moramo pozorni in videti kako kombinirati ta dva cilja na eni strani skrb za jezik, ki mora zaznamovati tudi univerzitetni prostor, na drugi strani zagotavljanje neke dodatne kvalitete, ki je pravzaprav ena od pomembnih komponent bolonjskega procesa.
Regionalna središča. Nekaj sem prej odgovoril kar se tiče infrastrukture, kar se tiče akreditacije oziroma evalvacije novih fakultet. Tukaj se mi zdi res pomembno prisluhniti interesom gospodarstva. Zato, ker ustanovitev v nekem okolju univerze lahko vsaj kratkoročno pripelje po mojem mnenju tudi do tega, da bi prej omenjene razvojne oddelke tega gospodarstva znal zapustiti kakšen od kvalificiranih strokovnjakov in ni nujno, da v vseh primerih bi bilo gospodarstvo tako enoznačno zainteresirano za to, še posebej, če ima z obstoječimi univerzami dobro sodelovanje, ampak to je stvar definicije kateri programi, v Novem mestu ni naključje, da na primer programa za kemijo ali farmacijo ni, ker ima Krka razvito to komponento in tudi sodeluje z obstoječimi univerzami, verjetno ne samo tu v Sloveniji. To se mi zdi vredno upoštevati, sicer pa spet nobenega apriornega preprečevanja te regionalizacije, ampak striktno zasledovanje kakovosti študija in listin, ki iz študija sledijo.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Prehajamo na drugi krog v katerem bomo šli po vrsti kot so bile zabeležene prijave. Gospod Gorenak, gospod Frangež, gospod Zanoškar, gospod Germič in gospa Rihter. Prvi ima besedo gospod Gorenak.

25. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Germič in gospa Rihtar.
Prvi ima torej besedo gospod Gorenak. Prosim.

DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Jaz bom šel od splošnega, bom rekel, h konkretnemu in bom vmes tudi povedal kdaj bi želel kakšen odgovor.
Bi pa najprej komentiral nekaj stvari. Poglejte, včeraj smo imeli v tej dvorani tri predstavitve treh ministrskih kandidatov. Sam sem zadevo vodil in več ali manj vsi kandidati, kot tudi večina poslancev govorite o koalicijski pogodbi, gre pa za koalicijski sporazum. To omenjam, to je lahko tudi pomota, nič hudega ne štejem, čeprav je sporazum zame nekaj manj obvezujočega, kot pa pogodba, ampak to zgolj kot komentar.
Nekoliko me moti, že zadnjič je predsednik vlade rekel: "Imam več vprašanj, kot odgovorov.", nekaj takšnega ste ponovili. To mene moti. Čas, ki prihaja, ni čas iskanja odgovorov, ampak je čas potez, rešitev - to kar ljudje pričakujejo, namreč to ste jim "prodali" na volitvah, ljudje so to "kupili" in prav je, da so se tako odločili in danes od vas terjajo odgovore. Tudi mi jih bomo terjali, tudi mi vas bomo kontrolirali. To je pač naša vloga.
Koalicijski sporazum v tistem delu, ki govori o vašem bodočem resorju, na 23-ih mestih uporablja izraze "okrepili bomo", "podpirali bomo", "zavezujemo se", "pospešili bomo", "spodbujali bomo" in podobne. Brez vsake konkretnosti, brez vsakega merljivega cilja. Meni so zelo všeč tudi "zavezujemo se" - 7-krat je to uporabljeno v tem dokumentu za ta resor, ampak problem nastopi potem, ko bereš naprej "zavezujemo se, da bomo analizirali", "zavezujemo se, da bomo pospešili" - kaj, kdaj, kako, kje? Natančno! Jaz to pogrešam. Seveda je ta koalicijski sporazum na več delih, tudi na segmentu vašega resorja "povečali bomo sredstva za", "povečali bomo sredstva za". Jaz bom do seje parlamenta v petek preštel vsa ta povečanja sredstev in jih tam tudi povedal. Povsem logično je, da ne moremo postaviti, niti na tem področju merljivih ciljev, ker imamo vse prevečkrat "povečali bomo sredstva za", hkrati pa vemo: recesija, brezposelni, davčne olajšave. To se preprosto ne izide. Tako, kot se ne izide tistih 500 evrov ali koliko že, veččlanski družini iz meseca v mesec, to se tudi vam ne bo izšlo. Res pa je, da je tudi za to, takšni odgovori, kot jih dobivamo, kot smo jih včeraj dobivali, kot ste jih danes vi dali: "Ne morem točno opredeliti" - saj tudi jaz ne bi mogel točno opredeliti, če bi sedel na vašem stolu, ker se ne izide. Ampak, to je nekaj o splošnem.
Naprej prehajam na avtonomnost univerz. Tu vas bom vprašal dve konkretni vprašanji. Glejte, v tej državi govorimo, včeraj smo v tej dvorani govorili o neodvisnem sodstvu, danes govorimo o avtonomnih univerzah. Zame tako, kot sem včeraj rekel, neodvisno sodstvo - sploh ni nobenega vprašanja. Sploh ni nobenega vprašanja, in tudi za opozicijo mislim, da v bodoče ne bo nobenega vprašanja, ampak pri sojenju, pri odločitvah ne pa pri tem ali hodimo v službo ali kaj delamo ali hodimo po tržnici ali zlagamo stvari v omaro in čez pet let ven padajo. Tam pa ne.

26. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) Nekaj podobnega razmišljam tukaj pri univerzah. Poglejte avtonomnost univerz da, jaz sem sam visokošolski učitelj, govoril bom tudi o habilitacijah, mimogrede nimam nobenih problemov, ker so javno dostopni podatki s kakšnimi habilitacijami pa vendarle se jih bom dotaknil. Odgovornost univerz da, pri programih, poučevanju, postavljanju standardov in tako dalje. Tu zame ni problem in to mora biti vedno zagotovljeno. Toda ne avtonomnost univerz v takšnem stilu kakor smo v tej državi priča, da avtonomno porabimo tri milijone evrov preko dovoljenih standardov in potem jih avtonomno država poravna. To pa ne! Enako velja za habilitacije, velikost univerz in tako dalje.
Razmišljali ste o tem, da bi habilitacije pustili na univerzah in da ne bi bilo možno nikjer .../Nerazumljivo./... Poglejte, to je popolnoma enako kot na področju notarjev; dokler je notarska zbornica odločala o tem koliko novih notarjev bomo imeli je vse jasno. Zakaj bi mi odločili, da boste vi postali notar, če ste potem naša konkurenca. Tu morate poseči vi kot minister in tudi za področje habilitacij, poglejte, zapiranje univerz s tega področja. Kaj to pomeni v praksi? Jaz bom zelo poenostavil... Če deset profesorjev odloča o tem kdo bo in kdo ne bo habilitiran potem je jasno, da ne bo enajstega, dvanajstega, petnajstega, ker s tem bomo sebi zagotovili to, da bomo lahko predavali na treh štirih univerzah. In to je problematična zadeva, to je hudo problematična zadeva. Zato prihajamo tudi v stanje, ko imamo, ne vem devetdeset in toliko let starega profesorja, ki je upokojil že tri asistente, dva ali tri asistente. In s tem mladi ljudje ne pridejo zraven in tu je problem.
Poglejte, konkretno tisto kar vas pa sprašujem je pa naslednje seveda, kako gledate na velikost, bom rekel ljubljanske univerze z vidika programov, ne z vidika študentov. Kako gledate... Konkretno vprašanje tudi ali se strinjate z menoj ali se ne seveda, kako je s temi habilitacijami in zapiranjem univerzitetnega prostora. Ampak to zapiranje zame pomeni neustvarjanje konkurence. Tudi nenazadnje, vaša kolegica Pečanova je pred časom govorila o letečih profesorjih, verjamem da jaz vem kaj je mislila, ni se dobro izrazila vem pa kaj je mislila in je prav mislila in jaz jo zelo podpiram. Ko je govorila o tem, da imamo danes vrsto nekih profesorjev, ki predavajo na treh, štirih, petih, šestih fakultetah kar zame ni v redu. Na matični fakulteti pa seveda imajo štiri, šest ur predavanj in zato dobijo plačo. Potem pa sklenejo pet pogodb, saj imajo pet plač. Ali mislite vi na temu področju kaj poseči? Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala lepa. Besedo ima zdaj gospod Frangež. Prosim.

MATEVŽ FRANGEŽ: Spoštovane in spoštovani. Spoštovani gospod Golobič.
Zdaj, mnogi vam pripisujejo naravnost fantomske lastnosti. Jaz mislim, da ste dober analitik, da imate zelo ustvarjalen filozofski pogled, da ste izjemno dober operativec in tako kot mislim, da ni potrebno biti dober zdravnik da si vrhunski zdravstveni menedžer verjamem, da ni potrebno biti znanstvenik za to, da si promotor in moderator znanstvenega in tehnološkega razvoja. Zato pozdravljam vašo odločitev, vam k tej odločitvi čestitam in mislim, da je ustrezna za spoprijem Slovenije s tistimi izzivi, ki nas čakajo v tem težkem obdobju, še posebej zato, ker smo se skupaj opredelili, da na finančno krizo in posledično krizo realnega sektorja ne bomo odgovarjali s socialno ampak razvojno politiko in tukaj je prav znotraj vašega področja največje težišče tega razvoja.
Meni je zelo žal, da opozicija vse te dni, ko imamo "hearinge"

27. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) ministrskih kandidatov secira koalicijski sporazum in išče resnico v njegovih vejicah. Želel bi si, da bi potem, ko so njeni predstavniki še dva meseca nazaj zatrjevali o odlični kondiciji slovenskega gospodarstva sposobnost, da seveda razumejo, da je čas prinesel nenadne spremembe in da ni mogoče več pritrditi tri četrt letnim podatkom o stanju slovenskega gospodarstva s katerimi so se kitili v času volilne kampanje ampak da je politična in gospodarska realnost te države v temu trenutku povsem drugačna. Želel bi si, da bi v enem ustvarjalnem dialogu, z enim pozitivnim tokom, ki ga Slovenija danes potrebuje zato, da se ljudje in gospodarstvo ne ukalupijo v objem strahu ampak da v stvareh, ki nas čakajo vidijo, bom rekel izzive in o tem želim govoriti.
Predsednik Vlade je že dejal in to ob promociji akademika Žekša, za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, da ga ne vidi samo kot resornega ministra pač pa kot člana Vlade, ki bo lahko tvorno premišljeval o izzivih Slovenije. V tem pogledu seveda velja enako za vse člane Vlade in tudi za vas.
Tehnološke transformacije in izjemen preboj, ki je bil dosežen v recimo zadnjih desetletjih ali pa zadnjih dveh stoletjih pravzaprav temu preboju ni sledila miselna sprememba. Mislimo še vedno, da je samo enako kot ob iznajdbi parnega stroja ampak praktično dva tisoč let. Četudi povsem znanstvena dognanja kažejo, da imamo na temu področju prav v zahodni civilizaciji velike izzive. Finančna kriza namreč po mojem trdnem prepričanju ni vzrok vseh ostalih problemov ampak je ravno obratno; finančna kriza je posledica nakopičenih problemov, ki jih imamo v zahodni družbi. Tukaj se želim navezati na eno vlogo, skoraj da rečem popkulture v promociji znanosti. Vi poznate filme kot so The Seceret, Down to the rabbit hole, ki so na izjemno posrečen način promovirali pravzaprav zelo zapletene fizikalne procese, zakonitosti kvantne mehanike in učinke te kvantne mehanike na procesu človekovega razmišljanja. Govorim seveda o preučevanju možganov, ko sem jaz hodil v osnovno in srednjo šolo, moj profesor Germič bo to potrdil, so nam o možganih rekli, veste o tem pa še ne vemo veliko, ta stran služi temu, ta stran služi temu, mali, veliki možgani in tu se je stvar bolj ali manj končala. Danes vemo o možganih seveda bistveno več.

28. TRAK (VI)

(nadaljevanje) In ko govorimo o pozitivnem toku in ga preslikavamo na politični prostor mislim, da je ta pozitiven tok tudi gonilo pozitivnih sprememb v individualnem življenju. Ne samo zato, ker lahko s pozitivnem načinom razmišljanja vplivamo na posledice v svojem življenju, ampak ker .../Nerazumljivo./ mehanika celo dokazuje, da lahko s pozitivnim načinom razmišljanja in pozitivno energijo, ki jo s tem sproščamo, vplivamo tudi na zunanje dejavnike. Zanima me, če vidite v tem en izziv za, ne samo tehnološko, ampak tudi miselno trasformacijo slovenske in zahodne družbe, kot izziv, ki nam ga predstavlja pravazaprav pričujoča finančna kriza.
Ko govorimo o tej promotivni vlogi, in tukaj mislim da je prav, da mesto ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo zasede človek iz prve kategorije slovenske politike, govorim tudi o tem, da mislim, da je potrebno na povsem laične ravni prenesti več vedenja o tem kakšna je vloga novih materialov. Vi ste človek, ki je v slovenski politiki, mislim da, prvi začel govoriti o nizko oblični(?) ali celo brez oblični (?) družbi. Kje so potenciali tega, ne samo v znanstvenem pogledu, ampak tudi povsem podjetniškem? Jaz sem prepričan, da te stvari predstavljajo izjemen potencial za to, da nabijamo gospodarsko rast, gospodarski razvoj in posledično tudi socialni razvoj, nanotehnologija, biomedicina, pri tem želim še posebej opozoriti na izvorne celice kot način, ki lahko, ne samo v znanstvenem pogledu in gospodarskem pogledu predstavlja izjemen potencial, ampak tudi v kakovosti posameznikovega življenja, možnosti učinkovitega zdravljenja in podobno.
Če se ustavim malo pri financiranju. Mislim, da je pravilna koalicijska usmeritev v povečanje deleža za raziskave in razvoj. Mislim, da so sredstva vložena na to področje sredstva, ki imajo največji multiplikacijski učinek. Zdi pa se mi prav tako pomembno, da zasnujemo primeren operativni operacijski okvir za ustrezen transfer znanja, ki ga na univerzah imamo. In resnici na ljubo, kot sami ugotavljate, inovacije in patenti, ki nastajajo znotraj slovenskega znanstvenega prostora niso slabi, so pogosto predstavljajo prodorno jedro tudi v svetovnem pogledu. Ampak tisto, kar nam nedvomno manjka, pa bi sam želel strniti v tri alineje. Prvič, ustrezen sistem transferja, znanja in tehnologij. Drugič, pravzaprav in to mi govorijo pravzaprav ljudje, znanstveniki znotraj mariborske univerze, da pravzaprav ni dovolj jasno kakšna je vloga danes univerzitetnega učitelja, da so pogosto nekako nesproščeni pri tem, da inovacije, ki jih bom rekel, v znanstvenem delu razvijajo ustrezno tudi izpeljejo v lastne, recimo, podjetniške projekte. Tukaj imamo dve smeri. prepričan sem, da jih dobro poznate, podjetniški inkubator kot način, da sam samostojno razvijaš neko svojo inovacijo ali podjetniško idejo in na drugi strani pisarne za transfer tehnologij in znanstvene parke, ki poskrbijo ob ustrezni patentizaciji in tako dalje, da se neka inovacija ustrezno proda na trgu in iz tega posledično razvije nek podjem.

29. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Zato me tukaj znotraj tudi zanima, na kakšen način sprostiti to inovativnost in zagotoviti svobodo komercializacije inovativnih dosežkov. Znotraj tega seveda tudi poseben poudarek, ki mislim, da je tudi v Sloveniji in evropskem prostoru precej konzervativno urejen in se vprašanje varstva intelektualne lastnine in patentizacije. Predhodniki so že govorili o rehabilitacijskih procesih. Vem, da o tem kako hudičevo seme sedaj vleči v sredo te naše debate, moram reči, da sem precej nezadovoljen, tudi s povsem praktičnimi primeri, recimo prof. Fištrovca, na mariborski univerzi kot izjemno priljubljenega profesorja, ki zaradi zelo formalistično zastavljenih kriterijev, letel iz univerze.
Najpromenentnejše svetovne univerze si postavljajo tri merila za sprejem univerzitetnega učitelja. Prvo je, ali je zanimiv za študente, drugič ali je zanimiv za to, da privabi kapital, finančna sredstva za to, da lahko univerza razvija svoje znanstvene programe in tretje je ali ima kapaciteto za to, da univerzi prinese te znanstvene presežke. Zanima me ali boste znotraj tega pripravljeni razmišljati tudi o nekoliko manj formalističnih pristopih k habilitacijam zato, da dosežemo nedvomno naše skupne cilje?
Še enkrat, jaz vam čestitam. Podpiram vas ne samo kot koalicijski poslanec, ampak zato, ker mislim, da ste pravi človek za izide, ki jih na tem področju Slovenija ima in kot rečeno, bom vašo kandidaturo z veseljem podprl.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Besedo ima gospod Zanoškar. Prosim.

MATJAŽ ZANOŠKAR: Lep pozdrav spoštovani kandidat, pozdrav spoštovani predsednik, kolegice in kolegi! Tako je, da mogoče bom, niti ne toliko postavljal vprašanj, ker na ta vprašanja, ki sem jih imel pripravljena, sem v glavnem dobil odgovore s katerimi sem tudi zadovoljen. Mogoče bolj v tem delu, nekatere sugestije, ki jih prinašam, ki jih nosim kot eden od predstavnikov bolj obrobnih dežel naše Slovenije.
Poglejte, v Sloveniji gre še vedno za ta fantastičen primer razvitih in manj razvitih regij. In te regije, kamor spada tudi naša Koroška, ki je manj razvita, vsaj po tej lestvici vidite, da spada bolj v tretjo trejino, smo začeli nekako razmišljati, kje so naše potencialne možnosti, da bi nekako počasi začeli dosegati razvitost teh regij, ki se lahko s tem ponašajo. Mi smo pogostokrat videli to v odpiranju visokošolskih prostorov in pri tem, z motivacijo vseh gospodarskih dejavnikov in pa nenazadnje tudi lokalnih skupnosti, smo pričeli intenzivno pri odpiranju teh visokošolskih prostorov oziroma visokošolskega prostora, pri katerem moram reči, da bivša vlada je nekako stala ob strani in nekako razumela na ta način, saj smo dobili akreditiranih kar nekaj programov za to izvajanje. Seveda, ta primer je verjetno razlog v mnogih mnogih negativnih stvareh, ki jih na eni taki periferni regiji vidimo. Med prvimi je beg možganov. Med prvimi je to, da naši Slovenci hodijo v večje centre, se tam izobražujejo in tam ostanejo. In ta beg možganov povzroča tudi to, da nimamo neke možnosti, da bi se taka regija razvijala in se nekako razvojno, raziskovalno tudi naravnala. Torej, če mi odpremo visokošolski prostor, če mi postavimo nekako šolo

30. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) in začnemo izobraževati, potem je večja možnost, da ti mladi ostanejo tukaj v kraju, v regiji in tam tudi razvijejo določene stvari.
Druga stvar, ki nas je pri tem vodila, je to, da pogostokrat so naše gospodarske družbe ugotavljale, da je ta razkorak in pravzaprav, nesimbioza med razvojno-raziskovalnimi institucijami, tako tudi univerzami, velikorakt prepreka, da bi lahko svoje tehnološko-razvojne naravnane programe razvijali bolj intenzivno in s pomočjo vseh teh institucij. Tudi to nas je privedlo do tega in tudi na drugi strani so vse te gospodarske družbe, pri nas je orientacija na avtomobilsko industrijo, so bile pripravljene vložiti nek kapital v to, da se je ustanovila neka visoka šola. Seveda sedaj smo pri tej visoki šoli, ki je pravzaprav po modelu javnega zasebnega partnerstva, ki ima v naslednjem trenutku že probleme z nadaljnjim sofinanciranjem in vsekakor računam na pomoč države in pa seveda na koncesijo, ki bi se izdala za tako šolo. To bi po mojem bilo zelo prav in na nek način pravično. Zadostiti in zadovoljili smo potrebe gospodarstva, na drugi strani smo preprečili tudi, da nekako ta intenzivni beg možganov se nadaljuje v večje cente in nenazadnje smo ustvarili nek pogoj, preko katerega se bodo te raziskovalne, razvojne in izobraževalne dejavnosti vkomponirale v naš obstoj in našo strategijo razvoja te regije in tako tudi počasi pripomogli k temu, da bo regija ne več toliko zaostajala za ostalimi razvitimi, pač pa se bo tem priključila. Mislim, da je to en dober razlog oziroma ena dobra poteza, ki se jo tudi vse občine nekako razumele s tem, da so investirale v to. Seveda obstaja tudi še naprej veliko vrzeli, veliko vprašanj, veliko stvari, ki se bodo nanašale na to ministrstvo, za katero menim, da je izjemnega pomena in takrat se mi zdi, da bi morali pri takih stvareh, ki jih bomo pač opozarjali in ki jih bomo želeli nekako vkomponirati v naš obstoj in naš razvoj, tudi na tak način razumeti. Se pravi, še vedno smo pri tem, da gradimo na novih visokošolskih programih, smo še vedno pri postopku akreditacij za nove programe in pa seveda, predvsem pa v razmišljanju pri izdaji koncesije za opravljanje teh visokošolskih programov, ki jih nekako imamo.
Pričakujem, da boste uspešno vodili to ministrstvo, in da pri tem ne zanemarite mogoče pogojev, ki so za take periferne regije kot je Koroška, kot je mogoče še katera, specifični in jih ne moremo poenotiti oziroma izenačiti z nekimi pogoji, ki jih imajo večja mesta, kjer so univerzitetna središča itn.
Jaz vam želim uspešno delo in prepričan sem, da bo to ministrstvo, sploh pri teh prizadevanjih, namenjene več denarja za tehnologijo, razvoj in znanost, tisto ki bo bistveno vplivalo na pospešen razvoj naše države. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Besedo ima gospod Germič. Prosim.

LJUBO GERMIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem! Lep pozdrav tudi vam, gospod kandidat, gospod Golobič! Torej jaz bi, glede na to da naj bi predvsem postavljali vprašanja, začel le s komentarjem dela vaših odgovorov in tudi vaši predstavitvi, glede na to, da je odvzetih kar precej možnosti za vprašanje, ker so predhodniki vprašanja že postavili. Torej želim vas pohvaliti za vašo predstavitev, iz več vidikov. Predstavil bi jih predvsem iz treh. Prvič zato, ker je bila predstavitev jasna, kajti to utemeljujem s tem, da ste nanizal pereče probleme, ki jih boste srečeval pri urejanju tega resorja. Bila je hrabra, iz preprostega razloga,

31. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) ker predstavljate resor, za katere ste v izhodišču postavil, da želite v celotni vladi za ta resor narediti strateški premik. In jaz kot poslanec vam bom tukaj pri odločitvah in v okviru predlogov stal jasno ob strani iz preprostega razloga, ker se zavedam, da slovensko dvomilijonsko prebivalstvo rabi premik v tej smeri. Predvsem pa so odločitve, ki jih bo potrebno tukaj sprejeti vezane tudi na dolgoročnost in napake na tem področju so, da so tudi zelo težko popravljive. In tretje, kar bi želel reči, vaša predstavitev je bila poštena, predstavil ste svoje osebne lastnosti v odnosu do tega resorja in predstavili ste tudi jasno stališče, da nimate odgovorov na vsa vprašanja, ki si jih sami postavljate in ki jih postavlja zelo kritična slovenska javnost v odnosu do tega resorja in tukaj bi pač se poslužil tega, kar je moj bivši poslanski kolega Rudi Moge vedno dejal, v čem je razlika med poslancem in med bogom. Ker si pač bog nikoli ne domišlja, da je poslanec in mene veseli, da vi kot ministrski kandidat nam niste poskušal danes povedati, da se vidite v vlogi boga, kot ministra tega resorja in da seveda tudi pred vami so izzivi na odprta vprašanja, seveda pa veseli dejstvo, da ste izpostavil, da želite biti v prvi vrsti poslušalec, da mislite biti tisti, ki boste povezoval, kajti izkušnje preteklega mandata so velikokrat bile ravno nasprotne. In tudi tukaj bi se strinjal s tistimi, ki govorijo, da ni nujno, da je vrhunski raziskovalec, vrhunski znanstvenik, lahko tudi nek dober vodja resorja, ki ga boste vi pokrivali.
Jaz bi vam postavil dve vprašanji. Prvo vprašanje je vezano na zagotavljanje kakovosti, veliko ste tukaj že odgovarjali na vprašanja. Sam vam tukaj izrekam podporo, da je kakovost tista, ki naj bo merilo. To pomeni, da skozi akreditacije mora biti enako sito za vse, da ne morejo skozi sito nekateri z večjimi zankami, nekateri z manjšimi iz preprostega razloga, kajti nedopustna je teza, da naj šele verificiranje neke diplome na trgu čez vrsto let študija pokaže, da je bila storjena napaka že v bistveno zgodnejšem obdobju. Zato vas sprašujem, glede na to, da v koalicijskem sporazumu namenjamo pozornost promocij naravoslovno-tehničnim vedam in glede na deficitarnost na trgu in glede na zahteve gospodarstva vidimo, da je to področje podhranjeno. Ni slučaj, da smo priča nastajanju fakultet in visokošolskih ustanov precej na humanistiki, na družboslovju, kajti investicije v naravoslovje in tehniko so bistveno večje. Zato me zanima, na kakšen način boste uspel ob teh strateških premikih urediti ta premik, za mene je izredno pomemben, kot naravoslovcu, kajti dodana vrednost je tista, ki bo pomemben kriterij pri reševanju odzivov na to krizo, v kateri smo danes?

32. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) In drugo vprašanje je, danes imamo še vedno precej študentov, ki so vpisani v izredni študij. Bistveno manj je tistih, ki študirajo ob delu in iz dela v primerjavi s tistimi, ki niso bili v vpisnem postopku vpisani na njihovo željo. Tukaj omenjate tudi bonuse in maluse v odnosu do izpolnjevanja študentskih obveznosti, da bi končali študije v roku. In tukaj bi vas prosil pač za komentar, na kakšen način bistveno izboljšati razmerje med rednimi in izrednimi študenti, torej da bi bilo izrednih študentov čim manj? In na kakšen povečati, da bi se tudi vpisovali ob delu in iz dela? Kaj ste imeli v mislih oziroma kakšne ukrepe načrtujete v okviru bonusov in malusov zato, da bi bil študent motiviran ali nekje tudi z bonusi, nekako prisiljen končati študij v rednem roku, predvsem pa odgovorite na vprašanje, še vedno velikega osipa na določenih programih? Hvala lepa že vnaprej za odgovore.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala tudi vam. Upam, da bo vendarle glede na vaše besede, da ne bo zamere, v redu, če vas še naprej naslavljam in se vam zahvalim za besedo, kot poslancu Germiču, da ne pričakujete, da vas naslavljam z gospod Bog. .../Oglašanje iz klopi./...
Hvala gospodu Germiču. Potem ima besedo gospa Rihter, prosim.

MAG. ANDREJA RIHTER: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Prav lep pozdrav, spoštovani kandidat, gospod Gregor Golobič. Meni je posebno veliko veselje, da vas vidim danes tukaj kot kandidata in kot bodočega ministra za visoko šolstvo. Bilo mi je dano vas spoznati pred mnogimi leti in zaradi tega tukaj vse izrečene besede o skeptičnosti, pretiranih obljubah ali ne nazadnje tudi finančnih okvirih, mene toliko ne skrbijo, kajti vaša predstavitev, tako kot je dejal moj predhodnik je bila transparentna, hrabra, jasna, sama pa vem, da tisto, kar ste izrekli, za tistim boste tudi stali in tudi storili. Tako kot so bile moje besede na uvodni predstavitvi predsednika Vlade gospoda Boruta Pahorja, prav tako zelo podobne, da je ta koalicijski sporazum, predvsem pa vaše dogovarjanje in vaša resnost za skrb vseh nas, da ne rečem tudi Slovencev, da so obljube tiste, ki so zavezujoče in jih je potrebno tudi izpolniti. Verjamem, da ste tukaj resnično oseba, ki bo znotraj Vlade delovala po principu sodelovanja, dogovarjanja, premisleka in potem ne nazadnje sprejete tudi odločitve. Visoko šolstvo pomeni dobro partnerstvo s popolnoma vsemi resorji v vladi, v vsaki vladi in visoko šolstvo je tudi, tako kot ste sami dejali področje, na katerem je potrebno dogovarjati z ljudmi, z veliko znanja, z veliko razsodnosti in predvsem tudi z veliko izkušenosti.

33. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) To so ne nazadnje naši promotorji po svetu in veliko je naših ljudi posameznikov strokovnjakov, ki nekako gledajo z velikim upanjem v Slovenijo, v slovenski prostor, na nas v Državnem zboru in posebej na vas v Vladi in vas osebno kot kandidata za ministra za visoko šolstvo, kajti zdi se mi, da je znanje in posamezniki, ki ga prenašajo v svetu, danes argument ali dokaz, da smo Slovenci globoko zasidrani v razvoj svetovnega gospodarskega razvoja in še katerega drugega razvoja. Tako dokazujejo ne nazadnje tudi zadnja sporočila, ki jih dobivamo z vseh strani, z vseh področij.
Tu danes nadomeščam kolega Francija Križaniča, bodočega, prepričana sem, kandidata danes še vedno, ministra za finance, in verjamem, da tisto, kar je tudi on dejal, zelo trezno tudi razmislil, in tudi tu verjamem, da bosta zelo dobro sodelovala in imela posluh, da bodo tiste številke, ki so zapisane, o katerih bomo verjetno čez dva dneva zelo podrobno slišali ob analizi naših kolegov iz Slovenske demokratske stranke, vam lahko pripomoček in tudi argument ob dajanju letnih oziroma poročil ob koncu mandata.
Da zaključim, da ne bom predolga. Zanimajo me zelo konkretne zadeve, saj so ne nazadnje zapisane v sporazumu, ki govori o področju visokega šolstva. V veselje mi je, da je gospa Majda Širca, kandidatka za ministrico za kulturo, vaša kolegica, zato tudi sprašujem, v kakšnem zaporedju bo vajino dogovarjanje pri uresničitvi danega gordijskega vozla o izgradnji NUK-2. Namreč, treba je resnično postopek pregleda tako dokumentacije kot tudi odločitve o partnerstvu za to izgradnjo. Ali bo resnično prišlo do NUK-2 v tem obdobju? In tisto, kar ste že tudi sami omenili, področje akademij, ne samo v Mariboru, posebno tu v Ljubljani, je področje prav tako razvoja programskih vsebin. Področje kulture in ustvarjalnosti se razvija iz leta v leto, vedno imamo nove programe, ki so tudi dopolnitev znanosti kot razvoj, saj se področje kulture razvija tudi skozi znanost. In to imamo v dokazu posameznikov, znanstvenikov, strokovnjakov, kulturnikov znanstvenikov. Pa me zanima položaj akademij, ki je prvenstveno odločitev stroke, kaj želi in na kakšen način želi sodelovanje, tudi do položaja nove infrastrukture in tudi položaja novih programov v sodelovanju prav tako ljubljanske in mariborske univerze. Ne dvomim pa, kot je zapisano, da ne bo vaša prva konkretna poteza dogovor o rešitvi nastale situacije na primorski univerzi, ki domuje v kulturnem spomeniku, ki mu novo sprejeti zakon o kulturni dediščini dovoljuje, da ta kulturni spomenik tudi proda. Upam, da do tega ne bo prišlo in da bodo primorski študentje, študentje iz vse Slovenije, lahko domovali še naprej v tovrstnih prostorih in da bo ta zagata, za mene velika, tehnična, verjetno prvi korak, ki ga boste storili.
Tudi jaz se zahvaljujem za odgovore in vam želim vso srečo in poguma!

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala gospe Rihterjevi.

34. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) V nekaterih delih je v tem sklopu vprašanj stvar že nekoliko šla ven iz okvira prav tega ministrstva. Kandidat je seveda dolžan odgovoriti samo na tisto, kar on pokriva, ostalo pa pač, kolikor želi. Imate besedo, gospod Golobič, prosim za odgovore.

GREGOR GOLOBIČ: Hvala lepa. Gospod Gorenak, strinjam se z vašo trditvijo, da so se volivci nedvoumno odločili. Vendar razumem, da so želeli spremembo in da je sprememba tudi v tem, da si vlada ali pa ministri ne jemljejo prve in zadnje besede o nekih stvareh, torej da nimajo odgovora na vse, še posebej ne na področju, ki je tako zelo zaznamovano z vlogo institucij, ki so avtonomne, imajo to avtonomijo utemeljeno v ustavnih kategorijah, kjer je neko svobodno delovanje vpisano v definicijo njihovega početja. Jaz sem samo v tem smislu želel samega sebe na nek način omejiti pred poseganjem ali pa zdrsom na teren, kjer bi dal že v startu neko slabo sporočilo v smislu te odprtosti za dialog in pripoznavanja meja, ki jih ima minister na tem resorju. Seveda ne pomeni ta avtonomnost, ki se na to nanaša, nečesa absolutnega. Čeprav je, recimo, sprožila javno debato, ali je bil prihod policije nedavno ob nekem incidentu v poslopju mariborske univerze nekaj nespornega. Ali bi vendar univerzitetni prostor moral biti podvržen drugačnemu postopku, seveda neizbežnega postopka. Seveda so univerze podvržene nadzoru Računskega sodišča. Mislim, da se ne dogaja prav pogosto, ampak nekatere fakultete so bile podvržene temu nadzoru, in to seveda zmanjšuje to neko abstraktno avtonomijo ali pa odvezanost od vsakovrstnih pravil. Univerze so uporabnice javnega denarja in iz tega sledi veliko posledic.
Omenili ste koprski primer, posredno, v tem smislu nečesa, kar je lahko vprašljivo z vidika postopkov. Kolikor vem, se ta vprašljivost procesira po zakoniti poti. Medtem ko ostaja realen problem tega, in tu navezujem na to vprašanje, ki je bilo na koncu, tega, ali je zaradi nepravilnosti morebitne v nekem postopanju, zaporedju dejanj,

35. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) in posledično povečanja stroškov, ali naj iz tega sledi tudi tako drastična konsekvenca, kot je izguba te lokacije, tega prostora, že uporabnega, že vseljenega in tako naprej. To ne pomeni abolicije nikogar ali pa dajanje zgleda, tako delajte in na koncu se ne bo nič zgodilo. Namreč, tudi sredstva, iz katerih - kolikor sem obveščen, je bil junija letos dosežen dogovor med Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Univerzo na Primorskem o tem, da se ta problem, drugi, o katerem govorim, sporazumno reši. Podpisan dogovor, uvrščen na sejo Vlade in večkrat umaknjen. Kakorkoli že, dejstvo je, da je znotraj tega bilo nedvoumno in s strani primorske univerze pripoznano, da bodo ta dodatna sredstva šla na račun zamika drugih projektov, ki jih ima koprska univerza oziroma primorska univerza v Kopru z reševanjem drugih prostorskih težav. Tako da v koalicijskem sporazumu, pravniki so nas med pogajanji, mimogrede, opozorili na to, da bi bil sporazum primernejša dikcija, malo smo pa že v glavah v pogodbah, ki so mogoče tudi dlje časa bile običajna terminologija, ko gre za take dogovore. No, kakorkoli, je ta odločenost koalicije, da se ta problem čim prej reši in na ta način to neko negotovost in slabo vzdušje, slab občutek pri študentski populaciji in pomembni slovenski univerzi odpravi. Nedavno je prihajalo do še bolj dramatičnih povišanj načrtovanih investicij tudi v drugih projektih, na drugih koncih Slovenije, in to je treba reševati sporazumno, na podlagi natančnih podatkov o tem, kaj in zakaj se draži, ali so projekti korektni, ali so pretirano razkošni, ali so dimenzionirani, da ne bo tudi reševanje univerzitetne stiske se znašlo skozi leta v podobni nezavidljivi situaciji, kot imamo opravka pogosto na področju zdravstva - dolgotrajne gradnje, ki se nikoli ne končajo, kjer se vse draži in na koncu ni funkcionalno, tako kot bi moralo biti.
Če lahko tu vsebinsko navežem, je to vprašanje NUK-a pravzaprav. Seveda je projekt, ki povezuje več resorjev, predvsem tudi resor za kulturo. Mimogrede, ta dva resorja povezuje tudi, morda ne ravno na univerzni način, Agencija za knjigo, ki pokriva tudi znanstveno izdajateljstvo. In tu bo kar dosti razlogov za sodelovanje, ker je neka negotovost v znanstveni srenji, ali bo leposlovni vidik v tej agenciji prevladal ali ne. Jaz mislim, da strahu za to ni in da bo to nekaj, kar bo praksa zelo hitro demantirala. No, kot veste in ve tudi javnost, je bilo precej debate ob pisanju koalicijskega sporazuma o tem, ali naj se prične izgradnja, zdaj ko se bližajo koncu vsi tisti res zoprni in marsikje tudi neverjetni zapleti v zvezi s samo lokacijo,

36. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) lastništvom in drugo dokumentacijo. Zdaj je tik pred zdajci, kot sem obveščen, in v letu 2009, v prihodnjem letu, bi praktično lahko se projekt začel izvajati, če se ne bi pojavili v strokovnih krogih resni pomisleki, ali je zasnova, ki datira več desetletij nazaj, takšna, da upravičuje tako veliko investicijo in postavlja pod vprašaj funkcionalnost objekta in njegovo kvalitetno izrabo glede na razvoj tehnologije in vsega drugega na tem področju. In v koalicijskem sporazumu piše, da naj bi se tu šlo v revizijo tega projekta s tega vidika. Zelo hitro bo treba te strokovne pomisleke soočiti s tem vidikom ponovnega odloga. In če bo prevladala ta odločitev, ki je tu v koalicijskem sporazumu navedena, potem zelo hitro, resno in odgovorno sprožiti te postopke, zato da ne bi ta zamik bil vendarle predolg. Je pa dejstvo, da je to nesporen projekt in res ni majhna odgovornost sprejeti odločitev za projekt, ki ima tako velik nacionalni pomen, ki bo predstavljal precejšen finančni zalogaj, in da na koncu bi se postavljala vprašanja o tistem njegovem temeljnem poslanstvu in funkcionalnosti.
Se opravičujem, skačem, ker se mi zdi, da se je ta tema povezovala. Vprašanje habilitacije, zaprtosti univerz. Težko bi primerjal to s problemom notarjev, čeprav sem opozoril na začetku, ker kljub vsemu gre tu - se pravi, ne gre samo za denar, tu gre za neke statusne posledice, dobro, pri akreditacijah in ustanavljanju ustanov, za usodo pravzaprav študentov. Že prej sem opozoril, da tu pri habilitaciji vidim sam problem zaprtosti, ki pa bi jo težko lociral samo v univerzo, ker se mi zdi, da je enak problem tudi v Svetu za visoko šolstvo lahko razumljen. Slovenija ima pač omejen nabor ljudi. In tudi, mimogrede, ostareli profesor, ki ste ga figurativno omenili, zaradi tega ne bo nič manj upokojeval svojih prestolonaslednikov, če bo možnost te habilitacije tudi zunaj univerz dana pa tam bolj sproščena. Tako je treba generalno vprašanje teh habilitacijskih kriterijev doreči, kjerkoli se že bo to na koncu dogajalo. Fino bi bilo, da bi se o teh kriterijih, tudi če ostane to na vseh institucijah, dogovorile, zato da bi vzajemno priznavale. To se mi zdi nujno doseči. To ne bo majhen zalogaj, glede na to, da je to debata, ki sproža veliko vprašanj. Mislim, da je bilo eno tudi v kontekstu vprašanja gospoda Frangeža, dogajanja v zadevi Fištrevec, spor, ki sem ga prej tudi omenil, o tem, ali in koliko ima v habilitacijskem tehtanju teže pedagoški vidik, koliko tisti formalni, točkovni, izhajajoč iz Cobissa, ki je zelo koristen instrument merjenja ali pa spremljanja neke kakovosti, vendar absolutiziran, in to je moje mnenje, lahko že znotraj same svoje logike privede do

37. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) spornih interpretacij. Ali je na primer 20 nekih manj pomembnih objav, lahko šteje več kot 5 najbolj vrhunskih. Ker po sedanjem sistemu je tako, vprašanje pa če je to smiselno. In kako, mislim tu je kar nekaj vprašanj na področju in dodeljevanja projektov in habilitacije in evalvacije, kjer se srečujemo na omejitev, ki smo ji priča v Sloveniji tudi na drugih področjih in kjer bi veljalo razmišljati o morebiti bolj radikalnih rešitvah ali inovativnih rešitvah in ne samo uveljavljanju ene prakse, ki se pač tisti instituciji zdi najprimernejša. Ampak, kot sem rekel, udeleženci v tej debati bo morali tukaj prispevati bistvene elemente, rešitve.
Velikost ljubljanske univerze. Ljubljanska univerza se je uvrstila na znamenito Shanghaisko lestvico, med 500 najboljših svetovnih univerz, in to je pomemben dosežek in zdi se da velikost pri tem ni bila ovira. Tako, da bi težko, ob tem da tudi ni zaznati znotraj nje nekih posebnih centrifugalnih sil, vsaj jaz nisem s tem seznanjen, da bi to veljalo z mojega mesta njeno razvejanost problematizirati. Zdi se mi, da ima celo ambicije se širiti, podaljšati kot takšna v kakšno regionalno središče in na ta način morda del problemov s katerimi se srečujejo ta okolja, te iniciative, ki so dobrodošle, rešiti, ampak zame to ni zaključena tema, zelo pomembno vprašanja. Videli bomo kaj bo tudi v zvezi s tem vprašanje rektorska konferenca v zvezi s tem vprašanjem v osnutku zakona ponudila v neko razpravo.
Ja, se mi zdi, da sem izčrpal, gospod Gorenak. Je v redu.
Interpretacije finančne krize, miselna transformacija. Jaz, bom rekel, vidim, ta kriza, na začetku sem tudi omenil, se je zgodila na ozadju neke druge krize, ki je zamajala, se mi zdi, to paradigmo, ki ste jo omenjali, ki se vleče, razvojno, rastno in neizčrpno v odnosu do narave paradigmo, ki je zaznamovala to industrijsko in tudi kasnejšo dobo do nedavnega. In ideja o nujnosti prehoda v nizko oglično družbo, o omejenosti naravnih resursov pomeni zanesljivo veliko miselno transformacijo samo po sebi, ki se na določenih delih kaže tudi v tem koalicijskem sporazumu. Na primer, ne samo na točkah uveljavljanja določil zelene davčne reforme ali pa zelenih javnih naročil, ampak tudi na točke nekaterih drugih ukrepov, ki pomenijo zmanjševanje na primer znotraj davčne, fiskalne politike, tudi postopno obremenitev dela na račun obremenjevanja, povečevanja davčnega obremenjevanja, povečevanja davčnega bremena na račun obremenjevanja okolja.

38. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Tako, da ob tem seveda znanost prinaša vrsto drugih odkritij, ki dopolnjujejo veliko teh ali zapolnjujejo veliko teh črnih škatel, ki ste jih omenili, kot je še nekoč veljalo za možgane, na področju biogenetike, raziskavah človeškega genoma. Tukaj se odpirajo, vzporedno s tem tudi etična vprašanja, in prej omenjena pobuda predsednika Akademije Trontlja se mi zdi tukaj zelo dobrodošla. Ker ob tem razmahu znanstvenih dosežkov je ta vidik tisti, ki je bistvena komponenta te miselne transformacije o kateri ste govorili.
Kako zagotoviti večji prenos? Zmeraj se, jaz sem kar nekaj teh gradiv preštudiral in se tukaj, sicer zelo kompleksno o vsem razmišlja, na kancu pa se zelo linearno vidi, da se bo kar zgodilo. Tukaj je neka znanstvena skupnosti, ki potem to avtomatično prenese v neko industrijo. V resnici pa se to zgodi samo v primeru, da se konkreten znanstvenik prezaposli. Drugače pa to ni realna situacija. Zato sem v začetku izpostavil nujnost investiranja krepitve mreže. Mreže znotraj katere pride do presečišč in večjega števila točk. Omenili ste nekatere izmed njih, pisarno omenjeno na mariborskem področju, podjetniške inkubatorje, tehnološke parke, tudi opcija "spin off", bom rekel ustanavljanja "spin off" podjetij, ki se vendarle oživlja. Eno pomembno "spin off" podjetje z Inštituta Jožef Štefan bo zdaj predstavilo že novo generacijo vozil na električni pogon s posebno inovativno izvedbo elektromotorja in tako naprej. Se dogajajo ti primeri, in to so načini kako ta prenos, ki je velika tema in ni enostavne rešitve, zagotoviti in povečati. Glede tega je bila ena pripomba glede odsotnosti strategije na tem področju, je bila ena od štirih velikih pripomb, ki jih je imela Evropska komisija ob poročilu o izvajanju Lizbonske strategije. Ena pripomba se je nanašala na vzdržnost pokojninske reforme. Ena izmed teh štirih pa tudi na vprašanje odsotnosti takšne strategije, ki bi odgovarjala na to vprašanje. In to je opozorilo, to je resna kritika in opozorilo, da mora tu Slovenija domisliti to strategijo in jo čim prej implementirati.
Glede univerz, regionalizacije in tega, ravno tako ob bolj podrobnem spremljanju dogajanj je zanimiv proces, ki bi ga samo omenil, da se pojavlja, da razmišljajo v kar nekaterih državah, ki so šle zelo v razpršitev univerzitetnih ustanov v povezovanje. Španija in Danska, na primer, gresta po poti neke ponovne integracije, tukaj se tudi navezujem na to vprašanje velikosti ljubljanske univerze. To ni neka napoved neke politike, ampak se dogajajo spremembe v kontekstu globalnih sprememb se tudi te institucije adaptirajo in niso tako fiksno zamejene, kot so bile desetletja, da ne govorim o stoletjih nazaj.

39. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Kako reševati problem deficitarnosti? Gospod Germič je zastavil vprašanje. Prof. Zupan je tu poskušal s posegom v pisne kvote z omejevanjem, z nižanjem števila vpisnih mest na določene smeri in povečevanjem na druge. Statistični rezultati, ki so po sicer kratkem času na razpolago, ne kažejo zadostne uspešnosti, da bi bili zadovoljni s takšno rešitvijo. Tukaj je zaradi potreb, ki so večje, kot lahko s posegi, administrativnimi ali podobnimi, zagotovi država, je v koalicijskem sporazumu predvideno tudi poseči po ukrepih migracijske politike, ki naj zagotovijo prisotnost ali zadovoljijo potrebe po deficitarnih kvalificiranih izobraženih ljudi na posameznih področjih. To je en od kratkoročnih ukrepov. Sicer pa je dejstvo, da po mojem mnenju se danes ne da mlade generacije omejiti na administrativen način, ko bodo videli, da ti deficitarni poklici so res deficitarni, da je mogoče dobiti tam zaposlitev po končanem študiju sem prepričan, da bodo šli to študirati. In ti trendi so opazni. In tukaj se mi zdi pravzaprav, da bo celotna situacija in zaostritev pogojev na vseh področjih dodatno vplivala na ta razmislek pri odločanju za študij.
Umetniške akademije, če se ne motim je mesto Ljubljana naredilo svoj del posla v zvezi s tem projektom, in je na potezi država in podpora, kot veste, je v koalicijskem sporazumu bila dogovorjena, da se s tem projektom pospešeno nadaljuje. Razmere v katerih delujejo te posamezne akademije, da ne rečem vse, recimo AGRFT, so takšne, da v resnici ne dopuščajo, da bi se še kakorkoli zavlačevalo ali da bi se zadevo kakorkoli postavljalo pod vprašaj.
Agencija za knjigo sem omenil.
Koper, pa tudi prej v odgovoru na vprašanje gospoda Gorenaka.
Hvala.

PODPREDSEDNIK MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala za odgovore.
Tako smo s tem končali drugi krog in prehajamo na zadnji tretji krog razpravljavk in razpravljavce. Za ta krog je prijavljenih pet kandidatk in kandidatov.
Bi pa prosil kar gospoda Žerjava.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani kandidat za ministra, spoštovani kolegice in kolegi.
Dovolil si bom en kratek uvod. Pravzaprav sem nedolgo tega tudi sam bil v podobni poziciji, kot ste danes vi, ko sem pred dobrim letom imel sam zagovor za ministra. Takrat sem bil deležen mnogih žalitev, kritik, opazk, češ da sem nesposoben, da sem nestrokoven, tako s strani medijev, kot s strani takratnih poslancev v Državnem zboru. V enem od medijev, je v enem članku z naslovom "Laiki na čelu Evropske unije" v eni resni analizi bil zapisan oglas: "Če imate 5 minut časa, če nimata pojma o resorju, če živite blizu Grosupljega, javite se Janezu za ministra." Skratka, zelo, zelo poniževalno, da temu tako rečem in na plenarnem zasedanju, ko se je govorilo o moji primernosti oziroma glasovalo o tem ali bom minister ali ne bom minister, je eden od vaših kolegov, pravzaprav kandidat za ministra za gospodarstvo razpredal nekako takole, ocenil, da nimam niti praktičnih, kaj šele teoretičnih izkušenj s področja, ki ga bom vodil in ocenil, citiram: "da je to zares zelo delikatno vprašanje.", da me pravzaprav s tem resorjem veže le to, govorim seveda o resorju, ki sem ga vodil, in da je to pravzaprav ključna referenca, da sem uporabnih storitve resorja, ki ga bom vodil.

40. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) In na koncu zadevo zaključil z neko oceno, da je to podobno tako, kot če bi selektor Pipan v prvo peterko slovenske košarkaške reprezentance postavil hokejista.
Sam seveda odločno zavračam takšne ocene, tako v medijih, kot tudi od kolegov poslancev, ker se mi zdi, da je to v času ko kandidat za ministra pravzaprav še niti nič ne more povedati, kaj šele narediti, da bi se na tak način ocenjevali kandidati, mislim, da to ni prav in da se to pri nas ne bi smelo dogajati. Tako z ene, kot z druge strani, če govorimo o opoziciji in koaliciji.
Kljub vsemu vas sprašujem, gospod kandidat za ministra: Ali se sami res čutite dovolj strokovnega, da ne bom rekel sposobnega, da prevzamete ta pomemben resor, ki, kot ste rekli, ni prestižen, glede na to, da sami pravite da ste politik? Oziroma: Ali menite, da je vaš kolega takrat razmišljal v napačno smer?
Toliko za kratek uvod.
Sicer bi postavil nekaj konkretnih vprašanj, in sicer, tudi mene motijo v tem koalicijskem sporazumu takšne in drugačne agencije, ki se bodo na novo formirale. Motijo me predvsem zaradi tega, ker se s tem na nek način demantira delo ali usmeritev sedanje vlade, ki je težila da se seveda število zaposlenih v javni upravi znižuje in da se s tem posledično znižuje tudi javna poraba. Jaz mislim, da neka inflacija takšnih in drugačnih agencij, brez neke prave osnove, da to ni pravilna usmeritev. Ali pa gre eventualno samo za nek novi naziv že obstoječih struktur, da temu tako rečem. Kar se mene tiče, se mi zdi ključno predvsem to kako vam bo uspel prenesti vse to znanje, ki v našem visokošolskem področju obstaja v gospodarstvo? Tega nam do zdaj, vsaj po moji oceni, pa ne govorim samo o mandatu te vlade, o mandatih vseh vlad, ni najbolje uspelo. Mnogi profesorji, raziskovalci, znanstveniki se pač ženejo, kot se temu reče, za članki, za prispevki in tako dalje, s tem, da naše gospodarstvo

41. TRAK (Vi)

(nadaljevanje) nimajo nekega ozadja, nekega "beck grounda". Tu vidim veliko možnosti, da bi to zadevo bistveno izboljšali. V koalicijskem sporazumu omenjate mehanizme, ki bi ta prenos izboljšali. S tem v zvezi zanima kakšni bodo ti mehanizmi, da bo ta prenos znanja, seveda, boljši, ali da rečem optimaljenjši.
Nekajkrat je bilo danes že omenjeno, in tudi mene moti, da je v naši državi nastala na nek način totalna zmešnjava, tako znanstvenih kot neznanstvenih nazivov, kar je posledica uvajanja novega sistema šolanja. Da se seveda sedaj ti raznorazni nazivi tudi tako ali drugače zlorabljajo. Prav bi bilo, da bi to zadevo na nek način uredili, predvsem v smislu tistih, ki smo študirali po starih programih in ti, ki bodo študirali po novih programih.
Še eno zadevo bi želel vprašati. V sporazumu piše, citiram: "Proučili bomo možnost vzporedne uvedbe svetovnega "slash" evropskega jezika na visokošolski instituciji, in sicer kot predavateljskega, študijskega ter znanstvenega strokovnega jezika." Gre pravzaprav iz nacionalnega vidika za zelo nevaren predlog na tem področju znanosti, ki lahko izriva slovenski jezik s tega področja. Sprašujem se seveda kaj bo s slovensko znanstveno terminologijo. Če v današnjem hitrem tehnološkem procesu ne bomo sproti nenehno vzpostavljali novega slovenskega znanstvenega besedišča bo slovenski jezik v kratkem docela neoperativen. Zato me zanima, kako gledate seveda na problematiko vi.
Še eno vprašanje. Nekajkrat je bilo že omenjeno oziroma vprašano, delno ste govorili kakšno je vaše mnenje glede izgradnje visokošolskih središč v okviru izvedbe gospodarskih središč. Nekaj takih primerov v Sloveniji je. En lep primer je tudi v Slovenski Bistrici. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala lepa. Preden nadaljujemo dovolite, da vas obvestim, da danes člana odbora gospoda Ljuba Germiča menja gospod Miran Jerič, gospo Majdo Širca danes menja gospod Franci Kek in gospoda dr. Franca Križaniča menja gospa Darja Lavtižar Bebler.
Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je gospod Juri.

DR. LUKA JURI: Hvala lepa. Lep pozdrav kolegicam in kolegom in seveda tudi lep pozdrav kandidatu! Meni je bilo zelo všeč ko ste začeli in na zelo transparenten način povedali, da nastopate s to kandidaturo kot politik in ne strokovnjak. To je po mojem mnenju pametna, modra poteza in tudi iskrena poteza, ker konec koncev ste povedali, da gledate na celoten izziv tega ministrstva iz enega morda širšega spektra

42. TRAK (VI)

(nadaljevanje) in se strinjam, da lahko velikokrat oseba, ki prihaja izven določenih krogov boljša pri upravljanju določenega kroga oziroma ne torej samo enako dobra, ampak celo boljša, zato ker je pač izven določenih miselnih vzorcev, stvar lahko gleda od zunaj in tudi bolj sproščeno.
Me ne čudi, da imate več vprašanj kot odgovorov. Kot ste videli, tudi mi imamo več vprašanj kot odgovorov. In se mi zdi konec koncev prav, da predvsem kolegi, ki predstavljajo opozicijo imajo veliko točnih vprašanj in zahtevajo veliko točnih odgovorov. Konec koncev ta razprava lahko samo spodbudi boljše delo ne samo vlade, ampak tudi Državnega zbora. Kajti cilj in rezultat, ki ga želimo doseči v teh štirih letih je za vse enak in to je pač boljši razvoj naše države in v tem primeru boljši razvoj sektorja katerega pokrivamo. Zato se zahvaljujem za pronicljivost vprašanj in za zahtevnost vprašanj, na primer kolega Gorenaka ali celo začetnih vprašanj kolega predsedujočega gospoda Grimsa.
Z moje strani me zanima nekaj pogledov na naslednje sektorje. Točka 1, Bolonjska reforma. V Sloveniji se Bolonjska reforma sooča s številnimi problemi, spremembe zakonodaje so povzročile tudi nekaj nejevolje in predvsem s problemom kopiranja starih programov v nove bolonjske programe, brez dejanske kakovostne spremembe teh programov. Torej, me zanima, kako gledate na možnost, da bi za spremljanje bolonjskega procesa imeli posebno pooblaščeno skupino, ki bi lahko analizirala, torej ne samo to kopiranje, ta prehod, ampak dejansko tudi prekvalificiranje z drugačno miselnostjo študijskih programov iz starih oziroma klasičnih v bolonjske.
Točka 2. Financiranje in dostopnost visokega šolstva. Visoko šolstvo kot nosilec napredka znanosti, inovacij, odgovornega razvoja, novih tehnologij, demokracije in temelj učeče družbe mora ostati javna dobrina. To smo konec koncev tudi, mislim da, zelo dobro definirali v koalicijskem sporazumu. Namen javnega šolstva je seveda omogočiti dve dimenziji. Prvo je kakovost in drugo je dostopnost. V letu 2006 je delež proračunskih sredstev za visoko šolstvo znašal 1,26% BDP, kar je najmanj po letu 2000, ko je ta znašal 1,29% BDP. Nekaj ste na tem že povedali. Jaz dejansko upam, da vam bo ta zaveza uspela. In konec koncev da boste kot sposoben menedžer ne le uspeli povečati vrečo iz katerega se bo vleklo sredstva, ampak da boste tudi uspeli povečati racionalnost uporabe oziroma učinkovitost uporabe teh sredstev.
Nadalje bivanje med študijem, torej vprašanje, ki se tiče študentov. Trenutno država subvencionira bivanje 15.765 študentov, od tega jih 10.133 biva v študentskih domovih, 1.452 v dijaških domovih, 3.100 na podlagi subvencije pri zasebnikih in 1.080 pri zasebnih študentskih domovih.

43. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Tako urejen status ima sicer, ob tako veliki številki, le 16,8% vseh študentov. Za 10.133 mest, za bivanje v študentskih domovih je prispelo 14.611 vlog, kar pomeni, da število prosilcev presega za več kot 43%, število prostih študentskih postelj. Ostalih 83,2% študentov je prisiljenih drugače reševati stanovanjski problem v času študija in po raziskavi študentske organizacije Slovenije 2008, 31,1% študentov rešuje svoj stanovanjski problem z najemanjem sob in stanovanj na prostem trgu. Torej 33 tisoč študentov tako rešuje svojo prostorsko vprašanje. In po raziskavi Euroštudent 2007, je povprečje mesečnih stroškov samo za bivanje študentov, slabih 100 evrov oziroma točneje 91 evrov mesečno. V dosedanjem mandatu je država zgradila 1401 novih študentskih postelj, kar je pozitiven podatek in tukaj gre zagotovo pohvala, vendar številne analize kažejo na to, da bi potrebovali še 5.500 do 6.000 novih postelj, da bi zagotovili, zadovoljili samo dosedanje procente, ne še potencialne prihodnje. In torej me zanima: Ali menite, da bo mogoče v naslednjem mandatu zadovoljiti te, celotnemu takemu izzivu 5.500 do 6.000 študentskih postelj.
Nadalje. Kampusi. Izgradnja študentskih kampusov. Me zanima, zelo na splošno, zelo na kratko: Ali menite, da je te kampuse primerno graditi ločeno od sicer urbanih okolij ali menite, da je boljše te kampuse integrirate v posamezno urbano okolje? In tukaj se navezujem na primer Kopra iz kjer izhajam, kjer imamo dva alternativna predloga. Eden je izgradnja kamupusa izven starega mestnega jedra, ločenega, kar je sicer po eni strani enostavneje in tudi privlačneje, sploh ne samo za študente, ampak tudi za tiste, ki bodo gradili. Po drugi strani pa je alternativa izgradnje oziroma umestitve takega kampusa v samo mestno jedro, torej nadgradnja univerzitetnega mesta v tudi neke vrste študentsko mesto in me tukaj zanima: kako vi gledate na to mesto in me tudi zanima kako vi gledate na to alternativo?
Nadalje, Univerza na Primorskem. Tukaj je bilo že nekaj rečenega. Jaz se strinjam tudi s kolegom Gorenakom, da enostavno se ne morem zgoditi, da univerza prekorači načrtovano investicijo za kar 3 milijone evrov. Po drugi strani pa se tudi ne more zgoditi, da bi univerza zaradi takšnih napak, za katere seveda mora odgovarjati, potem bila prisiljena se znajti s svojimi objekti na javni državi in dejansko na takšen način bi država privatizirala, ne bom rekel univerze, ampak objekte v katerih univerze delujejo. Tako da, bi na tem področju vas samo vprašal: Ali menite, da obstaja možnost, da bi takšna naročila bolje nadzorovali kot doslej? Oziroma menite, da bi bilo smiselno vgraditi določeno fleksibilnost, glede na to, da vemo, da velikokrat določena javna naročila ne morejo biti od začetka v vseh detajlih definirana. Seveda je pa razlika med tem in to se strinjam, da detajl ne more biti tri milijone evrov.
Naprej, kar se tiče jezika. Podpiram tisto kar piše v koalicijskem sporazumu, da bomo se trudili uvesti vzporedno tudi svetovni oziroma evropski jezik, zato ker dejstvo je, da danes v strokovnih krogih, če se želimo globalno uveljavljati, nam analize, članki, raziskave, žal napisane samo v slovenskem jeziku, ker je pa seveda pomembno, da ta slovenska terminologija ostaja, zato se z gospodom Žerjavom strinjam, če pa je napisano samo v tem jeziku, je žal, bodimo pragmatični, realni, v svetovnem merilu ne zelo

44. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) primerno oziroma koristno. Samo gospod Žerjav, ko je omenil...

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Gospod Juri, lahko dovolite samo eno opozorilo. Poglejte, sedajle so me ven klicali, nisem jaz do tega trenutka, moram reči, niti vedel, da je ta prostor od 12 ure naprej formalno že rezerviran za zaslišanje ministra Erjavca. Sedaj je pa, po mojem mnenju edino racionalna odločitev, da mi nadaljujemo, sem jih tudi prosil še za pol ure za razumevanje, vendar bi prosil, da se izognemo temu, da polemiziramo med seboj pa na dolgo in široko razlagamo, ampak bi prosil, da dajmo sedaj vsaj v tem delu postaviti jasna vprašanja in potem ministra, da nanje odgovori, potem pa predlagam, da pripeljemo to sejo do konca in glasujemo, tako kot nam nalaga poslovnik. Prosim.

DR. LUKA JURI: Hvala gospod predsedujoči. Bom upošteval vaš predlog in skrajšal s prehodom takoj na zadnjo temo oziroma vprašanja. Torej ko smo menili, vprašanje bivanja študentov, omenili smo bolonjski proces, omenili smo Univerzo na Primorskem, kjer ste delno že odgovorili, javna naročila, vprašanje jezika, kjer pa bom zaključil ta dialog.
Bom zapustil kot zadnje vprašanje, univerzitetni prostor in namenil pozornost še področju tehnološkega razvoja. Če pogledam tukaj na svoji mizi, vidim da imam pri sebi svinčnik, za katerega vidim, da je "Made in China" in po pravici povedano, me stvar tudi toliko ne skrbi. Nadalje, pogledam telefon, vidim da piše "Made in Finland", hkrati pa vidim na bateriji, piše, "Made in China". In seveda, če vemo, da nizkotehnološki proizvodi oziroma tudi ceneni proizvodi so že nekaj časa domena daljnoazijskega trga, vidimo da tudi čedalje bolj, kot je to in naravno, visokotehnološki proizvodi postajajo domena takega trga. Po drugi strani pa vidimo primer Finske, ki je z gospodarskega vidika primerljiva država s Slovenijo, me zanima: Ali lahko to ministrstvo nameni več pozornosti spodbujanju inovacij, uveljavljanja teh inovacij? Ali menite, da je možno tudi, in da je primerno pomagati tako ali drugače, ne samo z evropskimi sredstvi, ampak tudi z nacionalnimi projekti slovenskim podjetjem, ki so že na svetovnem vrhu, od področja letalstva do področja informacijske tehnologije in na kakšen način bi lahko te cilje najbolje dosegali? In s tem zaključujem. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Prijavljena sta še gospod Gantar, ki pa ga ni več. Potem gospod Levanič in za njim je še gospa Irgl, potem pa je seznam izprčan. Prosim.

DEJAN LEVANIČ: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj in seveda kandidatu za ministra! Moram reči, da z uvodno predstavitvijo smo lahko samo videli, da je želja predvsem po spremembi na bolje, in da se nekaj na tem področju tudi spremeni. Včasih imam občutek, da so ministrski kandidati nekako na zatožni klopi za minulo delo preteklih štirih let. Mogoče je to z nekega vidika razumljivo, ker so na mnogih področjih potrebne spremembe, spremembe na bolje in je marsikaj treba nadgraditi. Ravno prej, ko smo govorili o nacionalni agenciji za zagotavljanje kakovosti, predvsem preverjanja kakovosti, je treba vedeti ali se povprašati, ali smo s trenutnim stanjem zadovoljni na tem področju. Jaz menim, da ne. In zelo vesel sem iskrene namere kandidata, ki govori o tem, da je treba vzpostaviti takšno agencijo, ki bo to dejansko lahko storila, in da bodo naši profesorji, pa ne samo profesorji, imenovani na podlagi njihove sposobnosti in kredibilnosti, ne pa samo na podlagi kakšnih drugih kriterijev.
Jaz bi imel konkretno tri vprašanja. Prvo je, prej ko smo dovolili o šolninah. Šolnin mogoče res ni, treba pa si je priznati, da je bilo veliko namer, da se šolnine v preteklem mandatu uvedejo. So pa tudi stroški študija izredno visoki, zato je treba v tej smeri razmišljati, kako bomo se temu lahko najbolje izognili. Eden problem, ki nas pesti, je izreden študij.

45. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) Mi vemo, da naj bi bil izredni študij namenjen študentom, tisti, ki študirajo ob delu, ampak se je to na žalost izrodilo v to, da izredni študij predstavlja dodatno financiranje za fakultete in ponekod predstavlja tudi več vpisnih mest kot redni študij. Zato je treba malo razmisliti v kontekstu kako bomo čim večjemu številu študentk in študentov zagotovili vpis na redni študij in da ne bomo izredni študij izrabljali kot možnost polnitve proračuna fakultet.
Kot drugo vprašanje je, v preteklosti smo premalo naredili na povezavi gospodarstva in pa posameznih fakultet. Mi vemo, da če želimo zagotoviti prvo zaposlitev, da je zelo priporočljivo, da se mladim tekom izobraževanja spoznavajo s svojim novim delovnim mestom in da nekako skušamo povezati vse tiste segmente gospodarstva, ki bi želele svoj kader iskati na posameznih fakultetah, da bodo lahko recimo programi tekli ali pa, da bo število programov razpisanih kot je to tudi mogoče. Ali lahko ministrstvo v tej točki kar koli prispeva, da bi ta povezava bila boljša med gospodarstvom in fakultetami? Ali lahko ta dialog spodbuja oziroma kako bi lahko to področje izboljšali?
In kot tretje vprašanje, vprašanje lokalnega okolja. Veliko od nas je to področje tudi izpostavljalo. Vemo, da se je v posameznih lokalnih okoljih izpostavljajo visoke šole, zavodi za višješolska središča in tako naprej. Kaj lahko naredimo, da namesto ustanavljanja velikega števila novih univerz omogočimo znotraj lokalnih okolij tudi redni študij. Vemo, da različne ljudske univerze zelo dobro funkcionirajo na trgu dela, da omogočajo vsem tistim, ki se želijo dodatno izobraževat, da si lahko ta študij plačajo. Ali je mogoče v bistvu razmisliti o tem, da v lokalnih okoljih spodbujamo nekatere programe, ki so specifično za nekatera lokalna okolja, da ta spodbudimo tudi redni vpis in s tem omogočimo večjo dostopnost mladim in vsem tistim, ki želijo na študij v njihovem domačem kraju? Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Še gospa Irgl se je javila k besedi.

EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Spoštovani kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj, lepo vas pozdravljam. Najprej bi morda začela z eno opazko za nazaj. Za trenutek sem imela namreč občutek, da danes v tej sobi sedita pravzaprav dva kandidata za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj. Eden je sedel pri socialnih demokratih, drugi v imenu stranke Zares. Na koncu se je vendarle izkazalo, da je prvi poslanec, drugi pa vendarle kandidat za ministra.
Imela sem pa tudi občutek, da je današnje zaslišanje gospoda ministra oziroma kandidata za ministra s strani koalicije bolj neke vrste poligon za napade na nas, opozicijo, kot pa pravzaprav temu, kar je današnji dan namenjen. Se pravi zaslišanju kandidata za ministra. Sicer pa je že gospod Žerjav zelo dobro opisal stanje kaj pomeni, če nisi vaš kandidat. Se pravi kandidat leve politične opcije. Jasno je nakazal kaj pomeni to, kako te obravnavajo mediji, če nisi njihov ljubljenček, če jih nimaš pod kontrolo in če jih ne obvladuješ tako kot morda nekdo, ki danes sedi v drugačni vlogi tukaj. In seveda kako te pravzaprav obravnavajo kolegi na nasprotni strani, če nisi vaš kandidat, ali kot bi se izrazil gospod Borut Pahor: "Mi ne bomo v tem mandatu delili na vaše in naše." To se seveda potem vedno znova ugotavljamo, ne uresničuje.
Gospod kandidat za ministra, v začetku ste dejali, da vas odlikujejo politične kvalifikacije. Za vašega predhodnika oziroma predpredhodnika, ministra Zupana pa ste dejali, da je bil na tem področju dober minister in odličen strokovnjak. Do sedaj niste vsaj na vprašanja, ki smo jih postavljali v opoziciji, odgovorili dovolj natančno, ampak ste tako malo okrog govorili. Vendar glede na to kaj je bilo zapisano v Delu, velik naslov, ki ga je prej omenil že kolega Zorn, se pravi sposoben politik lahko kot minister vodi vsako področje no seveda razen gospoda Karla Erjavca, ki nas čaka zunaj, potem vam

46. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) to nenatančnost tudi oprostimo in odpustimo. Mene pa zanima predvsem naslednje. Slovenija je leta 2003, takrat ko je Vlado vodil gospod Rop za raziskave in razvoj namenila 324 milijonov evrov. Potem ko je Vlado prevzel gospod Janez Janša, se pravi leta 2004 oziroma v letu 2006 so se ta sredstva povečala in so bila 486 milijonov evrov. Čeprav se je ves čas s strani opozicije veliko govorilo tudi na tem odboru, da Vlada ni povečala sredstev za raziskave in razvoj. Tudi v obdobju 2007 do 2013 je Vlada Janeza Janše za izboljšanje konkurenčnosti podjetij in za raziskovalno odločnost namenila 402 milijona evrov evropskih sredstev sicer in tako naprej. Vi ste v koalicijski pogodbi oziroma zavezi se zavezali, da boste bistveno več denarja, vsaj tako sem razumela, namenili za znanost, raziskave in razvoj in tudi za visoko šolstvo oziroma fakultete. In zdaj me res zanima konkretno koliko sredstev nameravate nameniti za znanost in tehnologijo oziroma zanima me razrez teh sredstev. Koliko natančno boste namenili za znanost in tehnologijo, koliko boste namenili za raziskave in razvoj in seveda koliko za visoko šolstvo? Da ne bom rekla, če ima mogoče kakšna povečanje sredstev za raziskave in razvoj tudi kakšno zvezo s podjetjem Ultra v katerem ste sodelovali pa vendarle to me zanima.
Drugo vprašanje pa mislim, da o tem niste še danes govorili, vsaj meni se zdi tako, pod ministrovanjem dr. Zupana, potem tudi kasneje ministrice Kucler Dolinarjeve se je Vlada Republike Slovenije zaradi situacije, ki jo je zahteval trg, pač odločila, da poveča vpis na tehnične in naravoslovne smeri in potem seveda posledično zmanjša vpis na družboslovne smeri. Glede na to, da ste sam družboslovec, filozof, me zanima ali boste nadaljevali s to strategijo? Glede na to, da je pač situacija v kakršni smo takšna kakršna je. Naj povem, da se je glede teh ukrepov, ki so bili storjeni pod prejšnjim ministrom oziroma ministrico za 4% povečal vpis na tehnične smeri. Torej zanima me čisto vaše osebno mnenje, lahko tudi kot družboslovca kaj nameravate na tem področju narediti oziroma kako gledate mogoče na prejšnje ukrepe, ki so bili narejeni in kako razmišljate v nadaljevanju? Najlepša hvala za odgovore.

47. TRAK: (SP)

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Drugih prijavljenih ugotavljam, da ni več. Tako, da naslednjega kroga zaradi obveznosti, ki so potem v tej dvorani ne bom več mogel omogočiti. Za konec bi samo še prosil kandidata, če vsaj v stavku ali dveh opredeli vlogo IAS. To je tisto, kar sem vas vprašal že na začetku pa ste se temu morda izognili ali pa nisem bil dovolj jasen. S tem tudi dajem besedo gospodu kandidatu in ga prosim za odgovore. Hvala.

GREGOR GOLOBIČ: Bom začel na koncu. Ne vem kaj pomeni kratica IAS.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Inženirska akademija Slovenije.

GREGOR GOLOBIČ: Seznanjen v detajlih z zadevo nisem. Vem, da je pred leti bila ideja o tem, da se vzporedno s slovensko Akademijo znanosti in umetnosti, da se to področje izloči v to samostojno ustanovo. Po pravici ta hip ne vem ali se je to zgodilo ali se ni, ali je to načrtovano ali kako. Spet, to ni vprašanje na katerega bi morala odgovarjati politika, Vlada ali minister. To je organiziranost posamezne sfere, ki znotraj sebe artikulira svoj interes, ga utemelji, predlaga in prav je, da minister in Vlada tako pobudo zelo resno obravnava z vsemi argumenti s katerimi je pospremljena. Tako, da se mi zdi, da ni nobenega razloga, neko osebno mnenje ali prepričanje v takšne odločitve vključevati.
Gospod Žerjav me je spraševal o neki izjavi drugega poslanca Državnega zbora. Jaz nisem bil takrat v Državnem zboru. Težko komentiram kaj je kdo rekel in ali je imel prav. Poslanci imate svobodo izražanja zagotovljeno in ker gre za javno besedo ste tudi oziroma so vsi podvrženi presoji javnosti takšnih ali drugačnih izjav. Ali se jaz počutim dovolj strokovnega ste me vprašali direktno, zato vprašanje. Če je ministrsko delo v nekem strokovnem smislu politično delo, potem mislim, da imam dovolj izkušenj in znanja s političnim delom tudi v tem strokovnem smislu, da ga bom zmogel opravljati. Povedal pa sem že v uvodu, da na to mesto ne kandidiram, niti ne na njem ne mislim nastopati v noben trenutku kot nekdo, ki je bodisi znanstvena ali akademska avtoriteta in ki bi lahko iz tega naslova uveljavljal neke poglede v nasprotju s tistimi, ki imajo ta znanja, te kvalifikacije in ki bodo nujno morali biti potegnjeni v procesu odločanja, oblikovanju rešitev, če naj bodo v te sprejete v tem zahtevnem okolju, če naj bodo učinkovite in če naj prispevajo k ciljem, ki pa so v koalicijskem sporazumu zapisani in niso lahko dosegljivi. Je pa ta sfera

48. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) za njih življenjska in zainteresirana. Vprašanje agencije, množica agencije ali gre samo za preimenovanje neke obstoječe ustanove, mislim, da je včeraj v svoji predstavitvi kandidatka za ministrico za javno upravo Irma Pavlinič Krebs povedala, da na podobna vprašanja, da vendarle gre v mnogih primerih teh institucij, ustanov, ki jih koalicijski sporazum omenja za preoblikovanje ali povezovanje ustanov, ki delno to področje pokrivajo, v vsakem primeru pa to ne pomeni nujno neke velike širitve državne uprave. Pri tej agenciji, o kateri govorimo, ki še ni natančno opredeljena, pa je dejstvo, da posega po pristojnostih, delokrogu v obstoječi Svet za visoko šolstvo in da prevzema veliko področja od tam. Kako prenesti znanje, ki obstaja na univerzitetnem okolju, ste rekli? O tem smo nekaj danes tukaj že govorili o teh mehanizmih, prej pri odgovoru na vprašanje gospoda Germiča in še nekatere druge o nujnosti utrjevanja mreže znotraj katere je omogočeno čim več stičnih točk, kjer se interes tako gospodarstva, podjetniški interes in interes nekega tehnološko razvojnega, tehnološko-razvojne raziskave srečata in ujameta. Aplikativne raziskave, ki so po definiciji raziskave, v katerih je vključeno gospodarstvo, v enem delu že tudi na ravni sofinacerstva, v manjšem delu, ampak vendarle in te aplikativne raziskave same po sebi pomenijo ta prehod, gre že za iskanje tehnoloških rešitev, ki pomenijo, ki imajo odprto pot v komercializacijo, v izdelavo proto tipov, vsega tistega, kar je potrebno za to, da je ta aplikativna raziskava na koncu tudi uspešna.
Ne bi želel podcenjevati nujnosti temeljnih raziskav, namreč te pa so definiciji tiste, ki nimajo neposrednega vidnega izhoda v neko podjetniško gospodarsko aplikacijo, v osnovi prispevajo s strani slovenske znanosti, slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, svoj delež v svetovno zakladnico znanja. Na koncu se velika večina teh raziskav in njihovih rezultatov izkaže tudi apliciranih slej ko prej. Ampak definicija teh temeljnih raziskav, ki v resnici s pretežnim delom svojih sredstev financira ARS je takšna in pravzaprav ni mogoče posegati vanjo s predpisovanjem neke funkcionalnosti, ker potem se zgubi tisto, za kar pravzaprav pri temeljih, raziskavah gre. Nazivi, govorite, omenjate zmešnjavo pri nazivih. Na prvi pogled v tem prehodnem obdobju nekaj tega je, čeprav mislim, da je tudi formalno stvar dorečena. Omenjeni minister Zupan je sprejel sklep, da se zaključek šolanja po drugi bolonjski stopnji izenači s staro sedmo stopnjo, torej univerzitetno diplomo. In tisto je tako imenovani bolonjski magisterij, ki

49. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) se bo tudi zapisoval na koncu imena in ne tako kot znanstveni magisterij, če se motim vaš, ki je na začetku. Tukaj je diskusija, ni bilo neposredno vprašanje, kolikor sem seznanjen o tem, ali vendarle v neki in tukaj navezujem na vprašanje gospoda Jurija o bolonjski reformi, v koalicijskem sporazumu piše, da se bo podrobno analiziralo, ocenilo, da bo loiralo(?) bolonjski proces in se ga po potrebi tudi dopolnilo, mislim, da je očitno, da takšna potreba bo. Prej sem omenil že nekaj odprtih vprašanj, ki se pojavlja, dejstvo je tudi, da so v procesu preoblikovanja tako kot je bilo omenjeno prepogosto programe nespremenjen poskušali prenesti ali pa so jih zelo razdrobili, zato, da se je, bi rekel, na nek način poskušalo poslovati(?) morda tudi nek finančni interes z večjim vpisom, z večjo zasedenostjo učiteljskega oseba in tako naprej. In zdaj prihajajo težave, jaz sem že omenil težavo finančne narave, ki bo ob širšem prehodu v peto leto, za katerega doslej ni bilo predvideno dodatnih sredstev. Omenil sem težave pri uveljavljanju ali pa razumevanju predpisa, kot da je po prvi bolonjski stopnji in drugi pravica do leta absolventskega statusa, ki ga zdaj rešujejo različno, ampak ni popolnoma natančno urejeno in predvsem se zdi, da so univerze v veliki meri prepustile ta prehod in to transformacijo v bolonjske programe samim fakultetam. In da tukaj bi univerze bi bilo prav, da bi imele večjo vlogo in verjetno bodo v nadaljevanju to večjo vlogo želele prevzeti, ampak, če ne navežem še na vprašanje, tukaj sem seznanjen z razmišljanjem o tem, da bi vendarle, ker se predpostavlja, da po odločitvi ministra Zupana, da je torej šele po petem letu, torej po zaključeni drugi stopnji bolonije pridobljena izobrazba sedme stopnje, da bo precejšen vpis ali pa zelo velik vpis iz prve v drugo bolonjsko stopnjo, pa tudi ne majhen potem na naslednje v zadnjo troletko doktorskega študija in ali ne bi veljalo razmisliti o neke vrste izhodu tudi znotraj te zadnje triletke v neke vrste znanstveni magisterij, kakorkoli bi se že temu reklo, to ni moje razmišljanje. Jaz samo pravim, da sem seznanjen s tem, da to znotraj tega spremljanja, kaj se z bolonjskim procesom in tem dogaja pri njegovem uveljavljanju v Sloveniji, kaj se pojavlja kot razmišljanje, ki ima neke razloge. Tudi vprašanje izhoda tistih, ki končujejo študij zdaj, še po starem programu, kaj oni lahko storijo, ali imajo oni pravico, da pridobijo osmo stopnjo, torej magisterij, znanstveni magisterij. Kar nekaj vprašanj, tako, da ta diskusija bo resna, temeljita in mislim, da se zdaj, ko se vse več pravzaprav fakultet, šol spušča ali pa prevzema, vstopa v te programe, da se te problemi bolj zaznavajo in da bo veliko razlogov za temeljito debato.

50. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) Glede jezika. Mislim, da ta rešitev ni takšna, ki bi ogrožala, ker gre za vzporednost ne za nadomestnost, če naj tako rečem, so ideje tudi po tem in v tem smislu se mi zdi, da je to celo zagotavljanje, ko prevajanje terminologije, ki ne da bi ogrožalo neko slovensko strokovno terminologijo, tako da se mi zdi rešitev, kot je tu zapisana, ne predstavlja še grožnje, ki bi jo lahko drugačna, so pa razmišljanja tudi o drugačni, torej o tem, da bi se izvajal ta pouk, študij brez vzporednosti tudi samo v enem od teh svetovnih jezikov. Mislim, da so to bila vaša vprašanja. Hvala.
Bolonja - to je bilo pokrito.
Sredstva za visoko šolstvo. Omenili ste odstotek 1,3 in še nekaj. Cilji iz resolucije tega dolgoročnega dokumenta o razvoju visokega šolstva je, če se ne motim 1,4% do leta 2010 po kriterijih, po metodologiji OECD. Cena je, da je po metodologiji OECD ta odstotek danes, ki ste ga omenili 1,3 in še nekaj, precej nižji in da se ta cilj 1,4% za visokošolsko izobraževanje po metodologiji OECD, da je bistveno bolj zahteven. Dejstvo je, da naša statistika, ki šteje sredstva na glavo študenta, kjer je zanimivo, da Slovenija daje v statistiki in da je v zgornji polovico držav Evropske unije po tem odstotku sredstev, ki jih namenja visokošolskemu izobraževanju, da je na dnu, ko gre za sredstva na glavo študenta. Ker se v tem drugem koraku izgubi tisto kar ne sodi zraven se pa šteje in to so v bistvu neke vrste socialni transferji pomoči, prispevek gospodinjstev, tisto kar izhaja iz gospodinjstva, in tu se mi zdi, da je precej neke zmede in podatkov, ki ne sporočajo jasne slike in da bo proces, ki je pred Slovenijo oziroma je vanj že vstopila pridobivanja članstva v OECD in preverjanja vseh teh kazalcev tudi po metodologijah OECD-ja prinesel neko čisto sliko in tudi možnost realnega soočanja s tem kaj tu mora država narediti, če naj sledi tudi svojim dolgoročnim resolucijam, ki so bile sprejete. In to je tudi deloma odgovor na vaše vprašanje, ko gre za visokošolsko povečevanje sredstev, medtem ko gre za znanstveni razvoj, pa mislim, da je, to je pa treba vendarle priznati, ta koalicijski sporazum zelo eksakten.
V zvezi z bolonjsko reformo še sem bil deležen opozoril, da je tip študija, ki pravzaprav, da razumevanje

51. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) bolonjske reforme napačno razumevanje kot drugačnega pristopa k študiju kot zaveze k sprotnemu študiju, opravljanju obveznosti in vsemu drugemu lahko za seboj potegne tudi konsekvenco težjega opravljanja študentskega dela za študente, kar je tudi obeta velik problem, ker je to, omenili ste problem študentskih domov, ampak tudi študentsko delo je poseben problem in neka posebnost Slovenije. Tako, da kar se tiče študentskih, samo navajam kot nekaj kar pravzaprav ni bilo do zdaj zaznano v kontekstu razmisleka vseh implikacijah bolonjskega procesa v Sloveniji.
Težko bi dal zagotovilo in bi bila to izjava, ki bi bila na pamet, ali je mogoče potem, ko je bilo nekaj več kot 1000 postelj v tem mandatu študentskih zgrajeno, da je mogoče v tem mandatu računati na skoraj 6000 kot ste omenili. Zbirajo se posebna sredstva iz študentskega dela tudi v poseben sklad, ki to financira, zanesljivo to ni dovolj, predvsem na področju ljubljanske univerze tudi s projekti zasebno javnega partnerstva prihaja do ponudbe tovrstnih študentskih bivalnih kapacitet, ki pa znajo svojo ceno ne izpolniti svojega poslanstva in to sama možnost pridobitve študentskega prebivališča sama po sebi še ne pomeni, da je problem tudi rešen, če gre za nekaj kar ni dostopno.
Večji nadzor. Omenili ste ali je možen večji nadzor nad napakami v postopki, nad povečevanjem vrednosti projektov, gospod Žerjav ve kako je,...težko pravzaprav parirati oziroma tu naprej zagotoviti, da se to ne dogaja. Za enkrat vsaj na področju visokega šolstva tako dramatičnih, drastičnih primerov ni bilo in jaz bi se ne zavzemal za neko fleksibilizacijo tega, ampak bom vztrajal pri nadzoru in obstajajo mehanizmi kako se upraviči morebitno povečanje investicijske vrednosti in tudi v koprskem primeru je bilo tako, sicer retroaktivno, drugi primeri, kjer ni bilo ali se bo videlo ali je bilo retroaktivno, ampak kakorkoli že, univerza, posledice takšnega slabega načrtovanja nosi samo za zamikom drugih projektov, ne bi pa bil za to, da bi se tu dajalo slabo sporočilo, da se na koncu znotraj neke fleksibilnosti lahko ignorira postopke ali skrb na ravnanje z javnim denarjem.
Izredni študije je velika anomalija v Sloveniji. Omenili ste posledice in pravzaprav vzroke. V koalicijskem sporazumu je najavljeno postopno ukinjanje

52. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) ali pa zmanjševanje te diskriminacije in izkoriščanje tega instituta za reševanje problema financiranja visokošolskih ustanov. To je problem, ki ga bo zelo smiselno nasloviti vzporedno z debato o tem koliko v resnici Slovenija daje sredstev za visokošolsko izobraževanje v kontekstu ugotavljanja pravih številk in to postopnost je možno umestiti v ta proces.
Povezava gospodarstvo, fakultete. Tu mislim, da je bilo kar nekaj tega že povedanega. K temu ne bi kaj dosti dodal. Pri študijskih programih, novih v lokalnih okoljih pa spet se vračam na osnovno temo. Če lahko se tam zagotovi ustrezna kvaliteta izvajanja nekega študija, potem ni razloga, da bi k temu kdo nasprotoval v osnovi. Seveda pa postopek pripoznanja takšnega statusa mora biti ustrezno izveden pred ustrezno institucijo, prej večkrat omenjeno agencijo in to je ključno.
Za gospoda Zupana sem rekel, da je imel odlično predstavitev in da je spoštovan, nesporen velik strokovnjak in znanstvena avtoriteta. O ministrskem mandatu se nisem opredeljeval, bil je kontroverzen in pravzaprav precej nesrečno se je končala dobro in se mi zdi solidno v sferi sprejet začet mandat. Dejstvo je, da je v letu 2003 prišlo do precejšnjega zmanjšanja teh sredstev. Tega ni mogoče odobravati in je trend, ki se je potem vendarle popravil, bil dobrodošel in smiseln. Žal pa ni sledil ciljem iz teh dolgoročnih resolucij in se je naše približevanje zastavljenim ciljem iz lizbonske strategije se je to samo še odmikalo skozi tako majhno rast ali celo realno nazadovanje v kakšnem obdobju. Tu je pravzaprav morda nesrečna okoliščina, kakor koli že, da morda obdobju konjunkture, ki je prinašalo določene presežke, ni pravzaprav ta sfera dobila morda tistega dodatnega denarja, ki bi olajšalo pravzaprav te korake, ki jih bo v nadaljevanju potrebno storit in je ta koalicija jih si zapisala kot pomemben cilj, ampak tu se pač časa ne da zavrteti nazaj.
Glede denarja za raziskave in razvoj je kot sem rekel, v koalicijskem sporazumu podatek zelo eksakten. To predstavlja 0,1% bruto domačega produkta. Letno je približno 40 milijonov evrov. Od 01 do 03 je pa ta razpon glede na prej omenjene okoliščine v vsakem primeru pa s ciljem 1% v proračunskem letu 2012.
Vpis. Prej je bila že tema o povečevanju na tehnične deficitarne smeri. Res je, da je minister Zupan tu povečal vpis na teh smereh in da jih je zmanjšal na družboslovju. To pa drži drugo samo delno. Zmanjšal jih je na družboslovno na javnih univerzah, povečal jih je in skupno ni bilo nič manj jih na družboslovju skupno s tistimi, ki jih je na drugih visokošolskih ustanovah. Ta ukrep, prej sem omenil, po statistiki se zdi, da ni upravičil vseh pričakovanj in se mi zdi, da ni zadosten zato, da bi rešili problem te deficitarnosti. Prej sem omenil nekaj teh stvari. Od emigracijske politike pa tudi do spremenjenega vzdušja v družbi, ki je tudi lahko posledica neke drugačne promocije ali pa vrednotenja, obravnavanja znanja, znanosti in tudi znotraj tega naravoslovja v prostoru.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Samo eno čisto kratko pojasnilo. Ravno

53. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) odraz tega drugačnega odnosa je bil poseben zakon Inženirske akademije Slovenije, ki je, to sem zdaj še enkrat preveril, bil sprejet praktično soglasno z daleč širšo večino, kot jo je samo predstavljala večina v prejšnjem mandatnem obdobju. Vendar saj veste, politologija uči, da vsaj toliko kot črka zakona je pomembno tudi kdo ta zakon izvaja. Zdaj o tem pa skladno s Poslovnikom moramo odločati brez vaše prisotnosti, zato sem vas dolžan pozvati, da zdaj zapustite ta prostor. Mi pa prehajamo zdaj na fazo odločanja.
Najprej vprašam ali želi kdo še obrazložiti svoj glas? Gospa Potrata. Ali želi še kdo obrazložiti svoj glas? Ne. Samo toliko, da kandidat zapusti prostor v tej fazi. Gospa Potrata, beseda je vaša.

MAG. MAJDA POTRATA: Hvala. Ker je bilo na trenutke videti kot, da je samoumevno, da koalicijske poslanke in poslanci podpremo kandidate za ministra želim obrazložiti svoj glas zakaj bom podprla kandidata za ministra za znanost, gospoda Gregorja Golobiča.
Bojim se ljudi, ki menijo, da poznajo odgovore na vsa vprašanja. Kandidat me je pa v svoji predstavitvi prepričal, da bo iskal odgovore na vprašanja in da bo to delal na tak način, da bo vključeval, ne pa izključeval. To je vodilo za naslednja štiri leta. Tudi pri vprašanjih, ki so se pokazala znotraj te razprave kot vprašanja na katere tudi mi sami, ki sprašujemo gledamo nekoliko različno. Ker se zlasti opozicijski poslanke in poslanci hvalijo kako natančno so brali koalicijski sporazum, čeprav so sami včeraj govorili o koalicijski pogodbi, razpravljavci pa tudi dr. Gorenaku se je v Odmevih zgodilo, da je na koncu govoril o koalicijski pogodbi. Torej ne glede na to, da imamo o jeziku različne poglede, bi vendarle rada povedala, da na štirinajsti strani koalicijskega sporazuma piše, da bomo preučili možnost vzporedne uvedbe svetovnega oziroma evropskega jezika, sama tega ne bi tako zapisala, na visokošolske inštitucije in sicer kot predavateljskega oziroma študijskega ter znanstvenega strokovnega jezika. Gre za to, da je vprašanje zelo zapleteno in če se kot prvopodpisana, kot predlagateljica zakona v javni rabi slovenščine v mandatu 2000, 2004 spomnim medijskih odzivov, moram reči, da so me razglasili za uničevalko slovenskega gospodarstva zaradi poimenovanja slovenskih firm pa tudi tedanji predsednik slovenske Akademije znanosti in umetnosti, akademik Žekš(?) je imel pomisleke o uporabnosti slovenščine kot znanstvenega jezika. Sama imam o tem zelo izdelano mnenje in menim, da je slovenščina izdelan, popoln jezikovni sistem, ki mora razvijati vse zvrsti, tudi znanstveni jezik in da ni vprašanje samo o prevajanju, ampak o ustvarjanju mišljenja,

54. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) znanstvenega in strokovnega mišljenja v slovenščini, da so znanstveniki in fakultete k temu zavezani, da je tu še vprašanje komu je izražanje v tem jeziku namenjeno. S tem torej odgovarjam gospodu Grillu, ki je menil, da so Socialni demokrati tisti, ki so nekatere stvari ...

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Gospa Potrata, to je zdaj obrazložitev glasu. To ni razprava.

MAG. MAJDA POTRATA: Obrazlagam ga in vam bom tudi na koncu povedala zakaj. Zaradi tega, ker je kandidat za ministra natančno povedal, da je to zapleteno vprašanje, vprašanje jezika, da je treba to natančno preučiti in da si obetam od takega odnosa, da bomo prišli do neke končne rešitve, ki je zaenkrat prepuščena statutom visokošolskih organizacij. Ob tem enem samem vprašanju sem skušala samo dokazati zakaj se mi kandidat za ministra zdi dober kandidat in vreden podpore. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Drugih prijavljenih ni več, torej prehajamo na odločanje. Predlog sklepa je, da je kandidat primeren in o tem bomo odločili z glasovanjem z napravo. Prehajamo torej na odločanje. Prosim, da glasujete.
Kdo je za? (10 članov.) Proti? (6 članov.)
To se pravi, je sklep izglasovan. Prosim, če zdaj povabite kandidata.
Spoštovani gospod kandidat. Seznanjam vas, da je Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj z večino glasov sprejel sklep, da ste primeren kandidat za ministra in vam je torej dal pozitivno mnenje in vam v temu imenu celotnega odbora iskreno čestitam. .../Aplavz./...

55. TRAK: (MK)

GREGOR GOLOBIČ: Bi se vam zahvalil za korektna in izčrpna in temeljita vprašanja in predvsem se priporoča za dobro, korektno in vsebinsko bogato sodelovanje tudi v prihodnjih mesecih, upajmo letih in na dobro skupno delo. Hvala lepa še enkrat.

PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. Zagotavljam tudi z naše strani, da bomo sledili temu cilju.
Vsem se zahvaljujem za udeležbo na današnji seji in vam želim srečno.

(Seja je bila zaključena 19. novembra 2008 ob 12.45.)

Na seznam sej

Seje delovnih teles

Besedilo